Večino dolenjskih romskih naselij še vedno zaznamujejo črne gradnje in slaba komunalna opremljenost. Zaradi lokacije, izgleda in lastništva naselij imajo Romi vrsto problemov, tudi nerešljivih. Svetla izjema je romsko naselje Šmihel pri Novem mestu, ki je drugo največje naselje v novomeški občini.

Prvi Romi naj bi se tja naselili že leta 1956. Leta 1979 je novomeška občina v tem naselju postavila stanovanjski objekt za osem romskih družin, danes pa v naselju, ki se nahaja ob cesti, ki vodi iz Novega mesta proti Uršnim selom, živi 26 romskih družin.

Miro Škufca, predsednik KS Šmihel, pojasnjuje, da imajo prijetne romske sosede, in da so se že pred leti odločili, da bodo vse težave skušali reševati z dialogom. Tako vse naloge, ki so si jih zadali pred sedmimi leti, počasi rešujejo ali pa so jih že rešili.

"Naš cilj je bil,da do leta 2010 postane to romsko naselje vzorčno urejeno. Lani smo uredili kanalizacijo skozi naselje, sledijo še sekundarni priklopi na individualne hiše. V letošnjem letu smo sprožili postopek legalizacije oz. odkupa zemljišč, na katerih stojijo nelegalni objekti, ki jih želimo legalizirati skupaj z Romi. Vse kaže, da bo drugo leto naselje vzorčno urejeno " pravi Škufca, ki je prepričan, da bodo že drugo leto Šmihel lahko primerjali s Puščo iz Murske Sobote.

Kot pravi predsednik KS Šmihel, se hiše, ki so postavljene v tem naselju, lahko primerjajo z drugimi hišami v Šmihelu. Soseska se staplja z okoljem, problemov ni več, tudi pritožbe nad Romi v letošnjem letu niso prišle do predsednika KS Šmihel.

Kot pravi romski poslovnež in novomeški občinski svetnik Bojan Tudija, ki živi med Romi v Šmihelu, tudi pri njih včasih pride do trenj znotraj skupnosti, vendar Romi iz Šmihela niso na udaru policije, sodstva in sociale. Tudi Škufca, predsednik KS ni zaznal, da bi bili Romi iz Šmihela problematični.

Slogo med Romi in Šmihelčani si bosta ogledala tudi dr. Danilo Türk in Kresalova

Tudija, ki sicer velja za enega glasnejših ambasadorjev romske politike, pritrjuje načinu, s katerim krajevna skupnost sodeluje z Romi.

"Moram reči, da je bilo vprašanje legalizacije šmihelskega naselja dolgo časa na stranskem tiru. Ko pa smo Romi in naši sosedje ugotovili, da ni več dobro živeti tako, smo stopili skupaj, in takrat, ko je nekje drugje vedno bolj vrelo proti Romom, smo se mi usedli za isto mizo, se soočili s problemi in jih začeli reševati skupaj," pravi Tudija, ki meni, da se od takrat Šmihel popolnoma drugače rešuje in razvija.

Prebivalci romskega naselja Šmihel pa bodo imeli možnost legalno živeti. Občina jim je namreč ponudila v odkup parcele, a v KS menijo, da postopek odprodaje poteka prepočasi. Kot dodaja Škufca, so novomeški občini sugerirali, da naj bo pri oblikovanju cene zmerna. Romi naj bi namreč za kvadratni meter morali odšteti okoli 20 evrov.

Na pobudo Bojana Tudije pa v romskem naselju v Šmihelu že vrsto let pripravljajo tudi srečanja s krajani KS. Letos septembra v gosteh pričakujejo tudi predsednika države Danila dr. Danilo Türka in ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal.