Na Danskem množični protesti, ameriški senatorji proti prevzemu Grenlandije
Na Danskem na shodih protestirajo proti priključitvi Grenlandije ZDA. Slovenska vlada na Grenlandijo pošilja dva častnika Slovenske vojske.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
"Slovenija dosledno zagovarja spoštovanje mednarodnega prava pri urejanju odnosov med državami kjerkoli na svetu. Grenlandija pripada tamkajšnjemu prebivalstvu in o njenih zadevah lahko odločata izključno Danska in Grenlandija," je včeraj v sporočilu na omrežju X poudaril predsednik vlade Robert Golob.
Sodelovalo bo več evropskih držav
Sodelovanje pri misiji Arktična vzdržljivost je napovedalo že več evropskih držav. Tako so tja svoje vojake že poslale nekatere države, to so Nemčija, Francija, Švedska, Nizozemska, Združeno kraljestvo, Norveška in Finska. Pri vseh gre za majhno število oziroma simbolično sodelovanje, saj sta recimo Združeno kraljestvo in Nizozemska poslala zgolj po enega častnika, še največ pa je tam francoskih vojakov, njihovo število je 15.
Ker ne gre za vajo zveze Nato, ampak za vajo, ki jo na Grenlandiji načrtuje in jo bo vodila Danska, odločitve ne bo potrjeval odbor državnega zbora za obrambo.
Protesti v glavnem mestu Danske
Pred mestno hišo v danskem glavnem mestu Kobenhaven so zbrali prostestniki, ki nasprotujejo načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi prevzel nadzor nad Grenlandijo.
Že včeraj pa so potekali posamezni protesti na Grenlandiji in drugih mestih na Danskem. “Protestiramo proti priključitvi Grenlandije Združenim državam Amerike” je povedala Camila Siezing, predsednica inuitskega združenja.
Med delegacijo tudi republikanca
Medtem je delegacija ameriškega kongresa zaključila dvodnevni obisk na Danskem. Demokratski senator iz Delawara Chris Coons, ki vodi 11-člansko delegacijo, je Trumpove izjave danes označil za nekonstruktivne in opozoril, da bi sedanje ravnanje z Dansko lahko trajno škodovalo dvostranskim odnosom.
Delegacijo ameriškega kongresa sestavljajo senatorji in člani predstavniškega doma, ki veljajo za goreče zagovornike zveze Nato. V njej prevladujejo člani demokratske stranke, sta pa v njej tudi republikanska senatorja Thom Tillis in Lisa Murkowski.
Trump grozi s ciljnimi carinami
"Morda bom uvedel carine za države, če se ne bodo strinjale z načrti za Grenlandijo. Grenlandijo namreč potrebujemo za nacionalno varnost," je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Trump.
Ameriški predsednik je že večkrat izrazil namero po priključitvi arktičnega otoka zaradi varnostnih interesov in domnevnih groženj Rusije in Kitajske. Napetosti okoli Grenlandije so se v zadnjih dneh še zaostrile, potem ko je Trump dejal, da bodo ZDA prevzele otok "zlepa ali zgrda" ter ob tem ni izključil možnosti prevzema s silo.
Pogovori o protiukrepih
Evropski uradniki in diplomati pa potihoma razpravljajo o scenarijih odpora, ki so bili še do nedavna nepredstavljivi.V Bruslju se zavedajo, da bi neposreden vojaški spopad z ZDA pomenil eno najkrajših vojn v zgodovini, zato preučujejo druge, strateške vzvode pritiska na Washington, poroča Politico.
Glavni adut v rokah Evrope je obsežna mreža vojaških sredstev in baz v regiji, ki jih ZDA nujno potrebujejo za projiciranje svoje moči daleč od doma, zlasti v Afriki in na Bližjem vzhodu. Diplomati se sprašujejo, zakaj bi ZDA še naprej imele dostop do teh oporišč, če poskušajo odvzeti suvereno ozemlje članici Nata, kot je Danska.
Tema je tako občutljiva, da se o njej ne razpravlja na uradnih zasedanjih EU ali Nata, a pet uradnikov je za Politico potrdilo, da zasebni pogovori o povračilnih ukrepih že potekajo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
