Profimedia

Po prevzemu oblasti leta 2022 je, spomnimo, Golobova vlada najprej spremenila Janšev zakon o dohodnini, ki je zaradi višjih olajšav od sedanjih predvideval precej višje neto plače.

Poglejmo konkretno, kaj so izračunali pri Gospodarski zbornici Slovenije. Zaposleni, ki prejema minimalno plačo, je bil na ta račun prikrajšan za 2100 evrov, zaposleni s povprečno plačo za 3600 evrov, zaposleni, ki prejema dvakratnik povprečne plače, pa je bil na račun Golobove vlade ob 5200 evrov.

Kot so ta teden poudarili na gospodarski zbornici, vlada z dodatnimi obremenitvami neto minimalno plačo slabi. Brez sprememb zakona o dohodnini, sprejema zakona o obveznem zdravstvenem prispevku in zakona o dolgotrajni oskrbi bi neto minimalna plača že v letu 2025 znašala 995 evrov. Če bi se nato za letošnje leto uskladila z letno inflacijo, bi znašala že preko tisoč evrov (okoli 1022 evrov). 

Golobova vlada je takrat kot argument, zakaj nasprotuje davčni razbremenitvi, navajala, da bi ta povzročila zlom javnih financ. Kot je v komentarju zapisal novinar časnika Finance, so razbremenitev v višini 800 milijonov evrov označevali kot finančno apokalipso, sami pa so strošek plač v javnem sektorju dvignili za dve milijardi.

Zapišimo ponovno: lahko se hvalijo z višjimi plačami, lahko obljubljajo višjo minimalno plačo, lahko delijo božičnico. A ob tem je treba jasno in glasno poudariti: če vlada Roberta Goloba po prevzemu oblasti ne bi ukinila zakona prejšnje, Janševe vlade in nas obremenila z novimi in novimi davki, bi imeli danes vsi višje plače. In ne samo to, gospodarstvo bi obenem lažje dihalo, bilo bi konkurenčnejše, ustvarilo bi več dobička in v javno blagajno prispevalo več. Kdo bo torej cesarju povedal, da je gol?