Vojaški spopad z ZDA za EU ni opcija: V rokavu ima drugega asa
Na hodnikih evropskih prestolnic mrzlično potekajo pogovori kako se spopasti z ameriškimi apetiti po Grenlandiji. Stari kontinent ni tako nemočen.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Medtem ko ameriški predsednik Donald Trump grozi z uporabo vojske za zavzetje Grenlandije, evropski uradniki in diplomati potihoma razpravljajo o scenarijih odpora, ki so bili še do nedavna nepredstavljivi.
V Bruslju se zavedajo, da bi neposreden vojaški spopad z ZDA pomenil eno najkrajših vojn v zgodovini, zato preučujejo druge, strateške vzvode pritiska na Washington, poroča Politico.
Glavni adut v rokah Evrope je obsežna mreža vojaških sredstev in baz v regiji, ki jih ZDA nujno potrebujejo za projiciranje svoje moči daleč od doma, zlasti v Afriki in na Bližjem vzhodu. Diplomati se sprašujejo, zakaj bi ZDA še naprej imele dostop do teh oporišč, če poskušajo odvzeti suvereno ozemlje članici Nata, kot je Danska.
Tema je tako občutljiva, da se o njej ne razpravlja na uradnih zasedanjih EU ali Nata, a pet uradnikov je za Politico potrdilo, da zasebni pogovori o povračilnih ukrepih že potekajo. Poleg vojaških baz se ZDA na Evropo zanašajo tudi kot na ključno trgovinsko partnerico, evropske vlade pa letno namenijo milijarde za nakup ameriškega orožja. Samo v letu 2024 je Evropa odobrila za 76 milijard dolarjev pogodb, kar predstavlja več kot polovico globalne prodaje ZDA.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je bil v svojih opozorilih skrivnosten, a odločen: "Če bi bila prizadeta suverenost evropske in zavezniške države, bi bili posledični učinki brez primere. Francija razmere spremlja z največjo pozornostjo in bo delovala v polni solidarnosti z Dansko."
Zaseg ameriških vojaških baz bi pustil globoke rane na obeh straneh
Strokovnjaki opozarjajo, da bi imelo zaprtje baz za ZDA katastrofalne posledice. Ben Hodges, nekdanji poveljnik ameriških sil v Evropi, poudarja, da so baze, kot sta Ramstein v Nemčiji in Aviano v Italiji, "bistvene za pripravljenost in omogočanje globalnega strateškega dosega Amerike". Brez njih bi ZDA izgubile ključno izhodišče za operacije na Bližnjem vzhodu in v Afriki ter približno polovico svojih obveščevalnih zmogljivosti.
Kljub temu evropski voditelji oklevajo z agresivnim javnim nastopom. Glavni zadržek ostaja strah pred popolnim zlomom čezatlantskega zavezništva in izgubo ameriških varnostnih jamstev, ki so ključna za morebiten mirovni dogovor v Ukrajini. Kot je dejal eden izmed Natovih diplomatov: "Uporaba baz kot pogajalskega vzvoda bi povzročila vzajemno škodo. Evropa bi izgubila varnostna jamstva, ZDA pa svojo najdragocenejšo operativno platformo."
Vendar pa nekateri menijo, da zavezništvo pod Trumpom postaja toksično in da se mora Evropa pripraviti na najhujše. "Evropa lahko pomaga rešiti Nato in odnos z ZDA tako, da se zoperstavi in ne le popusti," je prepričan Hodges.
Trump grozi s ciljnimi carinami
"Morda bom uvedel carine za države, če se ne bodo strinjale z načrti za Grenlandijo. Grenlandijo namreč potrebujemo za nacionalno varnost," je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Trump.
Ameriški predsednik je že večkrat izrazil namero po priključitvi arktičnega otoka zaradi varnostnih interesov in domnevnih groženj Rusije in Kitajske. Napetosti okoli Grenlandije so se v zadnjih dneh še zaostrile, potem ko je Trump dejal, da bodo ZDA prevzele otok "zlepa ali zgrda" ter ob tem ni izključil možnosti prevzema s silo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
