FB Zavod reševalni pas

Gre za evropsko usklajeno akcijo, policija pa bo v tem tednu izvajala poostren nadzor hitrosti.

Neprilagojena hitrost namreč ostaja ključni vzrok najhujših prometnih nesreč, v letu 2025 se je zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah zgodilo 3890 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 39 ljudi, 405 je bilo huje poškodovanih, 1842 pa lažje. V letu 2024 je bilo število nesreč približno enako, umrlo pa je 30 ljudi ali devet manj kot lani.

Edvard Dečman / Primorske novice

Hitrost kot glavni vzrok za smrtne nesreče

V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo zaradi neprilagojene hitrosti zabeleženih 776 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 9 udeležencev, 36 pa se jih je huje telesno poškodovalo.

Neprilagojena hitrost je drugi najbolj pogost vzrok za nastanek prometnih nesreč, delež je lani znašal dobrih 18 odstotkov, na prvem mestu pa so nepravilni premiki z vozilom.

Žal pa prevelika hitrost ostaja najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom, še posebej v kombinaciji z alkoholom in neuporabo varnostnih pasov.

· Kronika

Kozel: "Mladi nimajo dovolj znanja na področju varnosti cestnega prometa!"

Vozniki osebnih vozil najbolj nevarni

Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti so vozniki osebnih avtomobilov, ti so povzročili 70 odstotkov nesreč v zadnjih petih letih, sledijo kolesarji in vozniki enoslednih vozil. Tudi med umrlimi zaradi neprilagojene hitrosti je največ voznikov osebnih avtomobilov.

AVP

Direktorica AVP Saša Jevšnik Kafol je ob začetku akcije izpostavila, da je vsako izgubljeno življenje preveč, sploh če gre za posledico neodgovornega ravnanja posameznika, ki bi ga lahko preprečili.

»Manjša hitrost pomeni več časa za reakcijo, krajšo pot ustavljanja in bistveno manj hudih posledic. Raziskave kažejo, da se pri povečanju hitrosti s 30 na 50 km/h tveganje za nesrečo s smrtnim izidom poveča tudi do 9-krat. Ali drugače povedano, če na kratke razdalje vozimo s povprečno hitrostjo 50 km/h namesto 30 km/h, ne pridobimo bistveno na času, lahko pa se pot konča usodno.«

Največje prekoračitve se dogajajo v naseljih

Največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je bilo lani zabeleženih na cestah v naselju z in brez uličnega sistema, in sicer 1206 oziroma 779, sledijo regionalne ceste (737), avtoceste (506), glavne ceste (324), lokalne ceste (260) in hitre ceste (58). V letu 2025 je največ udeležencev zaradi neprilagojene hitrosti umrlo na cestah v naseljih z uličnim sistemom (9), glavnih cestah (9) ter na avtocestah (8 umrlih).

Policija je v letu 2025 zabeležila 124.164 kršitev hitrosti (leto prej 120.586), v prvih treh mesecih letošnjega leta pa že 30.829.

Drsi

Polovica voznikov priznava, da vozi prehitro

Mednarodna raziskava ESRA, ki je zajela voznike v 39 državah, je pokazala, da približno polovica voznikov priznava, da občasno vozi hitreje od dovoljene hitrosti. Pogosteje prehitro vozijo moški in mlajši vozniki. Pomemben dejavnik za prehitro vožnjo je tudi občutek, da vožnja po omejitvah pomeni izgubo časa, ter pretirano zaupanje v lastne vozniške sposobnosti.

· Novice

Naše okolje je preplavljeno z vizualnimi dražljaji

Počasneje pomeni varneje

Veliko voznikov podcenjuje vpliv hitrosti, vendar so zakonitosti fizike neizprosne. Že pri hitrosti 50 km/h znaša zavorna pot več kot 13 metrov. Če dodamo še reakcijski čas, se razdalja hitro podvoji. Posledice trkov pri velikih hitrostih so veliko hujše: trk v pešca pri 50 km/h je primerljiv s padcem z višine skoraj 10 metrov.

AVP

Pri trčenju vozila s hitrostjo 30 km/h je tveganje za smrt pešca 10-odstotna, pri 50 km/h pa že okoli 80-odstotna, pri 60 km/h pa naraste na 95 odstotkov. 

In glede na trenutne razmere po svetu precej pomembna informacija: nižja hitrost prihrani tudi energijo in ščiti okolje. Zmanjšanje hitrosti ima še posebej pozitiven učinek, če promet zaradi tega teče bolj gladko. Manj pospeševanja in zaviralnih manevrov zmanjšuje porabo goriva in emisije ter obrabo pnevmatik.

AVP