Katastrofalne razmere v Ukrajini, Slovenija z dodatnega pol milijona pomoči
Za Ukrajinci je verjetno najtežja zima v sodobni zgodovini. Slovenija se je odločila, da bo za podporo ukrajinskemu energetskemu sektorju prispevala pol milijona evrov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ruski napadi na energetsko infrastrukturo v zadnjih mesecih so neusmiljeni, temperature pa povečini vztrajajo globoko pod ničlo. Iz ukrajinskih bolnišnic vestno poročajo o smrtnih žrtvah zaradi podhladitve.
Delavci, ki vestno popravljajo električno omrežje, ne zmorejo tempa, s katerim po ukrajinskih mestih z raketami in droni klesti ruska vojska. Deli Kijeva ter tudi drugih večjih mest, kot so Harkiv, Dnipro, Odesa in Herson, so nenehno brez električne energije, posledično so številni prebivalci ostali povsem brez ogrevanja. Ukrajina se to zimo srečuje z najhujšo energetsko krizo od začetka vojne.
Kot so pred dvema tednoma ocenili v Evropski komisiji, je več kot milijon ukrajinskih civilistov brez oskrbe z električno energijo, ogrevanja in vode, in to v zimskih razmerah z zelo nizkimi temperaturami. Polovica ukrajinske energetske infrastrukture je uničene ali poškodovane, pri čemer se vrednost nujnih investicij za obnovo ocenjuje na milijardo evrov.
Opozorili so še, da bi nadaljnje uničenje ukrajinske energetske infrastrukture lahko povzročilo resno humanitarno, migracijsko, gospodarsko in družbeno krizo.
Prošnja na pomoč
Na katastrofalne, nevzdržne razmere je 21. januarja v pismu, ki ga je naslovil na slovenskega premierja Roberta Goloba in ministra za finance Klemna Boštjančiča opozoril tudi ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Petro Bešta.
Bešta je slovensko vlado prosil, naj razmisli o prispevku v sklad za energetsko podporo Ukrajini. Na zunanje ministre in ministre za energijo v EU sta poziv na nujno pomoč Ukrajini, vključno s prispevanjem v sklad, pred dnevi naslovila tudi visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas ter evropski komisar za energijo in stanovanjsko politiko Dan Jorgensen.
Vlada se je odzvala in na današnji dopisni seji sklenila, da bo v sklad namenila prispevek v skupni vrednosti 500.000 evrov. Namen prispevka je pomoč pri obnovi ukrajinske energetske infrastrukture, ki je bila poškodovana ali uničena v času ruske agresije na Ukrajino, so po seji vlade pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje Ukom.
Do konca leta 2025 skoraj 61 milijonov evrov
»S prispevkom in pomočjo Ukrajini v kritičnih razmerah bo Slovenija znova potrdila solidarnost z Ukrajino. Od začetka ruske agresije na Ukrajino Slovenija Ukrajini prispeva sredstva v obliki humanitarne pomoči in razvojnih projektov,« so poudarili. V Ukomu so pojasnili še, da je Slovenija po preliminarnih podatkih do konca leta 2025 Ukrajini namenila že skoraj 61 milijonov evrov, v kar so vključeni tudi stroški oskrbe beguncev iz Ukrajine za prvih 12 mesecev.
Slovenska pomoč Ukrajini se je sicer z letom 2024 začela preusmerjati k obnovi in razvojnim projektom, z večjim vključevanjem slovenskih izvajalskih organizacij in prenašanjem slovenskega znanja ter izkušenj na ukrajinske partnerje.
Sicer pa je v okviru ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter finančnega ministrstva v letošnjem letu za humanitarno pomoč Ukrajini namenjenih najmanj 7,2 milijona evrov, pri čemer gre večinoma za sredstva zunanjega ministrstva.
Ta sredstva bo Ukrajina prejela prek slovenskih izvajalcev humanitarne pomoči, kot so Ustanova za krepitev človekove varnosti (ITF), Center za evropsko prihodnost in Slovenska Karitas, ter mednarodnih humanitarnih organizacij Svetovni program za hrano, Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodni odbor rdečega križa.
Glasujte za Slovenko leta 2025
Sedem izjemnih žensk. Ena odločitev.
Izberite kandidatko, za katero verjamete, da je s svojim pogumom in delom najbolj zaznamovala preteklo leto.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
