Pred volitvami na Madžarskem: tesno in umazano
Budimpešta v pričakovanju volilnega spopada desetletja med Viktorjem Orbánom in Pétrom Magyarom. Kaj zmaga enega ali drugega pomeni za Slovenijo?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V Budimpešti, kjer se politična temperatura pred prihajajočimi volitvami že nevarno dviguje, je ključno sporočilo prišlo z druge strani oceana.
Kot poroča turška tiskovna agencija Anadolu, je Donald Trump ob robu diplomatskega srečanja v Egiptu izkoristil trenutek za nedvoumno podporo madžarskemu premierju Viktorju Orbánu.
»Ponosen sem bil, da sem Viktorja podprl leta 2022, in počaščen sem, da to lahko storim znova,« je dejal ameriški predsednik.
Portal Hungarian Conservative navaja, da je Trump Orbána označil za »fantastičnega voditelja« in obljubil »100-odstotno podporo«. S tem je Washington dal jasno vedeti, da v Orbánu ne vidi le politika, ampak ključnega strateškega partnerja.
Madžari se bodo na volišča odpravili 12. aprila 2026, le tri tedne po tem, ko bodo volitve potekale v Sloveniji. Izid tega spopada bo določil, ali bo v naši neposredni soseščini še naprej vladal sistem, ki ga strokovnjaki imenujejo »iliberalna demokracija«.
Gre za ureditev, kjer volilni procesi sicer obstajajo, vendar sta svoboda medijev in neodvisnost sodstva sistematično omejena v korist vladajoče stranke. Ponovna zmaga Fidesza bi ta model verjetno še okrepila.
Kapital ne pozna meja
Vpliv pa ni zgolj ideološki, temveč oprijemljivo gospodarski. Madžarski kapital je v zadnjih letih intenzivno vstopil v slovenski prostor – od bančnega sektorja in turizma do investicij v medije in infrastrukturo.
Portal Hungarian Conservative navaja, da Orbánova strategija temelji na tesnem prepletu državne politike in gospodarstva. Stabilnost ali nestabilnost Orbánovega režima se zato neposredno odraža v poslovanju podjetij na slovenskih tleh.
Obstaja utemeljena bojazen, da bi politični potresi v Budimpešti povzročili popotresne sunke tudi v slovenskih bilancah. 12. april tako ne bo le preizkus za madžarsko opozicijo, temveč indikator smeri, v katero se bo v prihodnjih štirih letih nagnila celotna Srednja Evropa.
Od insajderja do osrednjega izzivalca
Péter Magyar v madžarskem političnem prostoru ne predstavlja klasičnega opozicijskega politika; gre za posameznika, ki je celoten sistem spoznal iz njegovega jedra.
Kot nekdanji soprog nekdanje pravosodne ministrice Judit Varga in dolgoletni funkcionar v državnih institucijah je bil del najožjega kroga Orbánove elite.
Njegov prestop med ostre kritike vlade februarja 2024, ki ga je sprožil odmeven škandal s predsedniško pomilostitvijo, je v državi povzročil politični pretres brez precedensa v zadnjih šestnajstih letih.
Analitiki neodvisnega portala Telex poudarjajo, da Magyarjeva moč izvira iz dejstva, da mu je uspelo prebiti monopol Fidesza nad nacionalnimi simboli in retoriko. S svojo stranko TISZA (Spoštovanje in svoboda) ne nagovarja le liberalnih mestnih volivcev, temveč predvsem razočarane konservativce, ki so prej volili za Orbána.
Njegov program ne temelji na popolnem zavračanju desnih politik, temveč na brezkompromisnem boju proti sistemski korupciji in tistemu, kar sam opisuje kot »fevdalno ugrabitev države s strani peščice izbrancev«.
V kampanji Magyar stavi na neposreden stik z ljudmi in mobilizacijo prek socialnih omrežij, kar mu omogoča obid državnih medijev. Njegova zborovanja so po poročanju portala hvg.hu postala največji javni protesti od padca komunizma.
Vendar pa njegov vzpon spremljajo tudi očitki; del stare opozicije mu očita populizem in preveliko podobnost z Orbánovim slogom vladanja, medtem ko vlada nanj pritiska z osebnimi diskreditacijami.
Kljub temu podatki inštituta Medián potrjujejo, da je Magyar prvič po dolgem času v madžarski prostor vrnil politično negotovost, saj je postal magnet za vse, ki si želijo sprememb, a hkrati ne zaupajo tradicionalni levici.
Kako Orbán brani trdnjavo
Najmočnejše orožje Fidesza v tej kampanji ni le propaganda, ampak zakonodaja.
Lani ustanovljeni Urad za zaščito suverenosti je začel delovati s polno paro. Kot opozarjajo pri Fundaciji Heinrich Böll, gre v praksi za orodje za ustrahovanje, ki ima pooblastila za preiskovanje nevladnih organizacij, novinarjev in opozicijskih politikov.
Definicija »tujega vpliva« je v zakonodaji namerno ohlapna, da lahko zajame vsakogar, ki se ne strinja z vlado.
V predvolilnem času to pomeni, da lahko urad posameznike javno ožigosa za »izdajalce«, kar opozicijo sili v boj ne le proti političnemu nasprotniku, temveč proti celotnemu državnemu aparatu.
Bitka generacij in obveščevalne operacije
Kljub temu da Fidesz neposredno ali posredno nadzoruje kar 80 odstotkov medijskega prostora, se družba deli na dva skoraj enako močna tabora. Trenutna kampanja po oceni opazovalcev bolj kot na demokratične volitve spominja na zapletene obveščevalne operacije.
- Orbánova armada: Fidesz ostaja nedotakljiv na podeželju in med starejšo populacijo. To so volivci, ki so najbolj odvisni od državnih medijev in socialnih transferjev. Zanje je Orbán porok stabilnosti in varuh tradicionalnih krščanskih vrednot pred »dekadentnim Zahodom«.
- Magyarjev val: Na drugi strani Péter Magyar in njegova stranka TISZA mobilizirata mesta, predvsem Budimpešto, ter mlajše in bolj izobražene volivce. Magyarju uspeva nagovoriti tudi razočarane konservativce, ki Orbána ne zapuščajo zaradi ideologije, ampak zaradi sistemske korupcije.
Taktika vladajoče stranke je jasna: z aferami, kot je domnevno uhajanje podatkov, in uporabo umetne inteligence za diskreditacijo poskušajo Magyarja prikazati kot lutko Bruslja.
Vprašanje pa ostaja, ali ta naracija po 16 letih vladavine še vedno deluje tako učinkovito kot nekoč.
Dve resnici o volilnem telesu
Če želite vedeti, kdo bo zmagal na madžarskih volitvah, je odgovor odvisen predvsem od tega, kateri časopis berete.
Madžarska javnost je priča fenomenu, ki so ga preiskovalni novinarji portala Átlátszó poimenovali »shizma anket«. Razlike med neodvisnimi in vladnimi inštituti slikajo povsem različni realnosti.
Raziskovalni novinarji pri Átlátszó opozarjajo, da ta razkorak ni naključen.
Vladi bližji inštituti pogosto uporabljajo metodologije, ki favorizirajo podeželsko populacijo, medtem ko neodvisni bolje zajamejo utrip v mestih.
Ključna neznanka pa ostajajo neodločeni volivci. Kot poroča portal 24.hu, je njihov delež v meritvah še vedno med 27 in 29 odstotki. Prav ta tiha množica bo 12. aprila dejansko odločila o zmagovalcu.
Zakaj odstotki morda ne bodo dovolj?
Vendar pa številke na papirju ne pomenijo nujno zmage v parlamentu. Madžarski volilni sistem je mešan sistem, kjer se velik del poslancev voli v enomandatnih okrajih po načelu »zmagovalec pobere vse«.
To pomeni, da če Fidesz na podeželju zmaga s tesno večino, Tisza pa v Budimpešti pomete s konkurenco, se »odvečni« glasovi v mestih slabše preslikajo v poslanske mandate.
Poleg tega manjše opozicijske stranke, kot sta leva DK (Demokratična koalicija) in satirična MKKP, plešejo okoli 5-odstotnega praga. Če ostanejo zunaj, gredo njihovi glasovi v nič, kar matematično znova koristi največjemu bloku.
Arhitektura ugrabljene države
Madžarsko nekateri pod Viktorjem Orbánom vidijo kot prefinjen avtoritarni sistem pod krinko demokracije. V takem sistemu oblast ne potrebuje surove sile, saj zadošča potrpežljiva in sistematična podreditev institucij. Zaradi tega je Madžarska po 16 letih Orbánovega vladanja – vsaj po podatkih neodvisnega inštituta V-Dem – gladko zadnja na lestvici demokratičnosti v Evropski uniji.
Model »iliberalne demokracije« je v svojem jedru zavrgel liberalne vrednote. Namesto posameznika in njegovih pravic je v središče postavljen kolektiv – narod, družina in vera. Kdor se ne vklopi v to sliko, je označen za tujek.
Največja nevarnost tega modela pa so »mine«, skrite v temeljih države. Tudi če bi trenutna opozicija zmagala, bi prevzela oblast le na papirju.
Ključne položaje – od ustavnih sodnikov in medijskih nadzornikov do tožilcev – zasedajo kadri, zvesti Orbánu, njihovi mandati pa trajajo devet ali dvanajst let. To zagotavlja, da se Orbánova doba ne konča z njegovim morebitnim sestopom z oblasti.
Vprašanje teh volitev tako ni le, kdo bo vodil vlado, ampak ali je takšen sistem sploh mogoče razgraditi po mirni poti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
