Andrej Petelinšek

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Vsako leto se številni študenti pred začetkom študijskega leta znajdejo pred pomembnim vprašanjem: poskusiti dobiti sobo v študentskem domu ali poiskati nastanitev na zasebnem trgu? Študentski domovi so praviloma najugodnejša možnost, vendar zaradi omejenega števila mest vsi upravičenci ne pridejo do sobe takoj. Zasebni najem ponuja več izbire, a je pogosto precej dražji. Preverili smo, koliko študentskih ležišč je letos na voljo v Ljubljani, Mariboru in na Obali ter kakšne možnosti imajo tisti, ki mesta v domu ne dobijo.

Koliko študentskih sob je letos na voljo? Razlike med mesti so velike

Največ študentskih sob je tudi letos na voljo v Ljubljani, kjer pa povpraševanje še vedno presega ponudbo. Študentski dom Ljubljana za študijsko leto 2026/2027 razpisuje 7047 ležišč, vendar v zavodu opozarjajo, da vsi upravičeni študenti sobe ne bodo dobili takoj ob začetku študijskega leta.

Od tega je 6899 ležišč namenjenih študentom, 88 družinam in 60 študentom invalidom. Poleg javnih študentskih domov so na voljo tudi mesta v dijaških domovih, zasebnih študentskih domovih ter subvencionirana ležišča pri zasebnikih. V dijaških domovih je v Ljubljani in okolici razpisanih 410 ležišč, zasebni študentski domovi ponujajo še 268 mest, pri zasebnikih pa je na voljo 600 subvencioniranih ležišč.

Precejšnja je tudi ponudba v Mariboru. Študentski domovi Univerze v Mariboru razpisujejo 2520 ležišč, dodatno pa so na voljo še mesta v dijaškem domu Prometne šole Maribor in zasebnem Družinskem centru Mir.

Na Obali je možnosti manj. Po podatkih razpisa za sprejem in bivanje študentov Študentski domovi Univerze na Primorskem razpisujejo 555 ležišč, dodatno pa so na voljo mesta v dijaških in zasebnih študentskih domovih ter 545 subvencioniranih ležišč pri zasebnikih.

V Ljubljani vsi upravičeni ne bodo vseljeni takoj

V Študentskem domu Ljubljana (ŠDL) bo v študijskem letu 2026/2027 za študente višješolskega in visokošolskega študija na voljo 7047 ležišč. Kljub temu pa v zavodu ne morejo zagotoviti, da bo vsak študent, ki izpolnjuje pogoje za subvencionirano bivanje, mesto v domu dobil že ob začetku študijskega leta.

Kot so za Svet24 pojasnili v ŠDL, bodo natančnejše podatke o letošnjem povpraševanju lahko podali po 18. avgustu, ko se izteče rok za oddajo prošenj za podaljšanje bivanja ter za uvrstitev na prvo prednostno listo. Razpis ostaja odprt do 30. aprila 2027, zato se lahko število prijav še povečuje.

Študenti so razvrščeni na prednostno listo glede na doseženo število točk. Pri tem sta glavna kriterija povprečni bruto dohodek na družinskega člana v preteklem letu in oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija. Višje kot je študent uvrščen, prej je napoten na vselitev. 

Prve vselitve v Ljubljani se bodo predvidoma začele 22. septembra. Do konca oktobra praviloma vselijo do 1000 študentov, nato pa se vselitve nadaljujejo skozi vse leto, skladno z izseljevanjem stanovalcev.

V ŠDL poudarjajo, da so v preteklem razpisu za študijsko leto 2025/2026 uspeli vseliti vse upravičence do subvencioniranega bivanja pred koncem maja. Podobno je bilo tudi v zadnjih letih.

Študentom so na voljo tudi subvencionirana mesta pri zasebnikih

Pomemben del sistema študentskega bivanja predstavlja tudi subvencionirano bivanje pri zasebnikih, ki so vključeni v javni razpis. Ta oblika bivanja dopolnjuje zmogljivosti javnih študentskih domov ter študentom omogoča bivanje pod subvencioniranimi pogoji.

Kot pojasnjujejo v ŠDL, se zasebne najemnine sicer pomembno razlikujejo glede na lokacijo, vrsto nastanitve, število sostanovalcev in vključene obratovalne stroške, praviloma pa so občutno višje od bivanja v javnem študentskem domu. Povprečna subvencionirana stanarina v Študentskem domu Ljubljana znaša 115,94 evra mesečno.

· Gospodarstvo

Iščete štipendijo? Ta podjetja jih razpisujejo

"Študentski dom ni privilegij"

V ŠDL poudarjajo, da študentski dom ostaja ena najdostopnejših oblik bivanja za študente. Dodeljevanje ležišč po njihovih besedah poteka na podlagi javno določenih socialnih in geografskih meril, zato ne gre za privilegij. "Zaradi omejenega števila mest pa vsi upravičeni študenti ležišča ne morejo dobiti takoj ob začetku študijskega leta," so pojasnili.

Robert Balen

Ob tem dodajajo, da so v zadnjih letih uspeli v tekočem študijskem letu vseliti vse študentke in študente, ki so bili upravičeni do subvencioniranega bivanja v študentskih domovih. "V ŠDL se zavedamo, da je vprašanje bivanja eno ključnih socialnih vprašanj študentske populacije. Zato bomo tudi v prihodnje sodelovali z resornim ministrstvom in drugimi deležniki pri iskanju rešitev, ki bodo prispevale k večji dostopnosti, varnosti in kakovosti študentskega bivanja v Ljubljani," so še sporočili.

Študentski domovi Univerze v Mariboru Letos pričakujejo, da bodo lahko zagotovili sobe vsem upravičenim študentom

Študentski domovi Univerze v Mariboru si prizadevajo, da bi v novem študijskem letu nastanitev zagotovili vsem študentom, ki izpolnjujejo pogoje za subvencionirano bivanje. Kot so za Svet24 pojasnili na Univerzi v Mariboru, je za študijsko leto 2026/2027 razpisanih 2520 ležišč, končno število vselitev pa bo odvisno od števila oddanih prošenj za sprejem in podaljšanje bivanja.

»Na podlagi izkušenj iz preteklih let ocenjujemo, da bomo tudi letos lahko zagotovili nastanitev vsem prosilcem, ki bodo izpolnjevali pogoje,« so navedli. Prvo prednostno listo bodo objavili najkasneje do 18. septembra 2026, nato pa bodo začeli z vselitvami. Po njihovih izkušnjah imajo septembra prostih še približno od 600 do 700 ležišč, ki jih nato takoj zapolnijo.

Nekateri bodo morali na vselitev počakati

Z vseljevanjem novincev bodo predvidoma začeli 21. septembra 2026, ko bodo povabili študente, uvrščene na prvo prednostno listo. Tisti, ki bodo morali na sobo še počakati, si bodo morali do takrat urediti začasno nastanitev. »V tem času jim svetujemo, da začasno bivališče poiščejo v dijaških domovih, privatnih študentskih domovih ali se začasno vozijo,« so pojasnili.

Ena od možnosti je tudi najem pri zasebnikih, vendar študentom in njihovim staršem svetujejo previdnost. Predvsem opozarjajo, naj ne sklepajo najemnih pogodb za celotno študijsko leto in naj bodo pozorni na odpovedne roke, saj se lahko študent ob sprostitvi mesta v študentskem domu hitro preseli.

Pri zasebnikih več stroškov in manj predvidljivosti

Kolikšna je razlika med stroškom bivanja v študentskem domu in najemom sobe ali stanovanja na prostem trgu, na Študentskih domovih Univerze v Mariboru nimajo natančnega podatka, saj se cene pri zasebnikih močno razlikujejo. »Tako višina najemnine kot tudi dodatni stroški, ki jih zasebniki ločeno obračunajo študentom, zelo variirajo. Ti stroški se običajno tudi spreminjajo čez leto,« so zapisali. Ob tem so opozorili, da zasebniki pogosto zahtevajo varščine in določajo daljše odpovedne roke. V študentskih domovih teh obveznosti ni.

»Študenti nimajo odpovednega roka, prav tako ne zahtevamo varščine. Stanovalci plačujejo stanarino, ki zajema vse stroške – bivanje, ogrevanje, porabo vode in elektrike, odvoz smeti, uporabo fitnesov in telovadnice – in se praviloma med študijskim letom ne spreminja,« so pojasnili.

Podatkov o večjem številu dnevnih vozačev nimajo

Na vprašanje, ali zaradi omejenega števila mest opažajo, da se več študentov odloča za vsakodnevno vožnjo na fakulteto iz domačega kraja, so odgovorili, da tega podatka nimajo. Prav tako nimajo ocene, koliko študentov se zaradi pomanjkanja nastanitev odpove bivanju v kraju študija.

Javni študentski domovi ostajajo najugodnejša možnost. Čeprav so cene odvisne od posameznega doma in vrste sobe, študenti za subvencionirano bivanje praviloma plačajo precej manj kot na zasebnem trgu, v ceno pa so vključeni osnovni stroški, kot so elektrika, voda, ogrevanje in internet. Prav velika razlika v stroških je eden glavnih razlogov, zakaj so študentski domovi tako iskani. Študent, ki dobi sobo v domu, lahko v primerjavi z zasebnim najemom mesečno prihrani več sto evrov

Študentski domovi ostajajo cenovno dostopna možnost

V Študentskih domovih Univerze v Mariboru poudarjajo, da bivanje v domu ostaja dostopna in cenovno ugodna možnost za vse študente, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem.

»Na vselitev povabimo vse upravičene kandidate,« so navedli. Lani so zaradi celovite prenove dveh domov razpolagali z manjšim številom ležišč, zato so vselitve kandidatov iz vseh prednostnih list zaključili šele sredi marca. Letos pričakujejo, da bo postopek zaključen bistveno prej.

Ob tem izpostavljajo tudi kakovost bivanja. V 17 domovih v petih naseljih ponujajo približno tretjino ležišč v enoposteljnih sobah. Pri obnovah sledijo željam mladih generacij, da si kopalnico, sanitarije in kuhinjo deli čim manj stanovalcev. »S tem jim zagotavljamo več intime in tudi višjo kakovost bivanja, saj se povprečna površina sobe na posameznega stanovalca oziroma stanovalko povečuje,« so poudarili.

Domovi ponujajo tudi skupnost in dodatne dejavnosti

Poleg bivanja študentom omogočajo tudi najem parkirnih mest, v bližini vseh domov pa so urejena postajališča javnega potniškega prometa in MBajk postajališča. Letos so v sodelovanju s Pošto Slovenije v vseh naseljih vzpostavili tudi paketomate za lažji in varnejši prevzem pošiljk.

Kot eno pomembnih prednosti bivanja v študentskih domovih izpostavljajo tudi obštudijske dejavnosti, ki jih organizirajo stanovalci sami ali v okviru Študentskega sveta stanovalcev Študentskih domov. »V primerjavi z zasebnimi nastanitvami imajo študenti pri nas možnost bivanja v skupnosti mladih, druženja, zabav in medsebojne pomoči,« so zapisali.

· Slovenija

Vse več brezdomnih dijakov: Maj že eno leto živi sam

Po njihovih besedah bivanje v domu omogoča tudi spoznavanje različnih kultur, prilagajanje, sprejemanje raznolikosti in učenje tujih jezikov, saj med stanovalci živijo tudi tuji študenti.

Prednost vidijo tudi v lokacijah domov, ki so blizu fakultet, Univerzitetne knjižnice Maribor, Univerzitetnega športnega centra Leona Štuklja ter drugih pomembnih točk, kot so restavracije s subvencionirano študentsko prehrano in študentski lokali. »Velika prednost v primerjavi z zasebniki je tudi strošek bivanja, ki je v študentskih domovih nižji, vključuje vse stroške bivanja in je bolj stabilen skozi celotno študijsko leto,« so še poudarili.

Bobo

Zasebne sobe tudi štirikrat dražje

Za študente, ki ne dobijo mesta v javnem domu, ostane zasebni najem, ki je praviloma precej dražji. V Ljubljani se cena sobe v skupnem stanovanju najpogosteje giblje med 250 in 450 evri mesečno, pri bolj iskanih lokacijah tudi več. 

Javna sredstva

Otrok iz vrtca v šolo: Starši, pozor, CSD razkriva, kaj morate storiti

Od študijskega leta 2026/2027 je subvencija za bivanje pri zasebnikih višja in znaša 103,36 evra mesečno na študenta, medtem ko subvencija za javne študentske in dijaške domove znaša 41,46 evra.

Če študent najame sobo za približno 400 evrov, ga ta po upoštevanju subvencije stane okoli 297 evrov, pri čemer je treba pogosto prišteti še stroške elektrike, interneta in morebitno varščino.

V Mariboru so zasebne sobe praviloma nekoliko cenejše in se pogosto gibljejo med 200 in 300 evri mesečno, na Obali pa so zaradi omejene ponudbe in turističnega pritiska cene praviloma višje.

Bodoči študenti računajo tudi stroške življenja

O stroških študentskega življenja v Ljubljani je na Redditu povprašal tudi bodoči študent Fakultete za elektrotehniko iz tujine. Zanimalo ga je, koliko denarja potrebuje za normalno življenje in kako dostopni so študentski domovi.

Uporabniki so mu svetovali, da je najugodnejša možnost običajno bivanje z več sostanovalci. Po njihovih ocenah se zasebna soba v Ljubljani pogosto giblje okoli 350 do 400 evrov mesečno skupaj s stroški, vendar je takšne sobe zaradi velikega povpraševanja težko najti.

Pri hrani so ocenili, da lahko študent z okoli 300 evri mesečno še vedno živi precej udobno, dodatni stroški pa so odvisni predvsem od življenjskega sloga. Skupna ocena uporabnikov je, da največji izziv za študente v Ljubljani ostaja prav nastanitev. Študentski domovi so najcenejša možnost, vendar zaradi omejenega števila mest številni študenti iščejo rešitve na zasebnem trgu.