Stevanović sprejel Dodikovega zaveznika, ta se mu je javno zahvalil
Dodikov tesni politični zaveznik Nenad Stevandić se je v Ljubljani sestal z Zoranom Stevanovićem in ga povabil na obisk v Banjaluko.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je danes sprejel predsednika Narodne skupščine Republike Srbske Nenada Stevandića.
Obisk v državnem zboru ni bil vnaprej javno napovedan, iz kabineta predsednika DZ pa so za STA pojasnili, da je šlo za neformalno srečanje, namenjeno izmenjavi mnenj in dialogu s predstavniki različnih institucij.
Stevanović je pozneje novinarjem povedal, da se je s Stevandićem sestal na njegovo prošnjo.
Sogovornika sta se dotaknila razmer v Bosni in Hercegovini ter Daytonskega mirovnega sporazuma, vendar sta po srečanju pogovor predstavila nekoliko različno.
Stevandić je sporočil, da je Republika Srbska Stevanoviću hvaležna za »razumevanje politike, ki jo vodi Republika Srbska«, in ga povabil na obisk entitetskega parlamenta v Banjaluko.
Po navedbah Narodne skupščine Republike Srbske je šlo za prvi sestanek predsednikov obeh parlamentov.
Stevanović je medtem poudaril slovensko stališče do Bosne in Hercegovine. »Absolutno je bilo govora o tem, da sledimo zunanji politiki Slovenije, da podpiramo celovitost, teritorialno integriteto Bosne in Hercegovine in da se zavzemamo neprestano za mir,« je po poročanju STA dejal predsednik DZ. Poudaril je tudi pomen dialoga.
Kdo je gost, ki je prišel v državni zbor
Republika Srbska ni samostojna država, temveč ena od dveh entitet Bosne in Hercegovine, vzpostavljenih z Daytonskim sporazumom. Nenad Stevandić je njen parlament vodil od leta 2022 in je hkrati predsednik stranke Ujedinjena Srpska. V političnem prostoru Republike Srbske velja za tesnega zaveznika Milorada Dodika.
Njegova politična preteklost je eden od razlogov, da je obisk v Ljubljani vzbudil pozornost. Združene države so ga julija 2023 uvrstile na seznam sankcioniranih oseb zaradi njegove vloge pri sprejemanju zakona, s katerim je parlament Republike Srbske skušal preprečiti izvajanje odločitev ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine na območju entitete.
Ameriško zunanje ministrstvo je tedaj ocenilo, da takšno ravnanje spodkopava daytonski okvir, ustavno ureditev ter stabilnost in ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine.
Pri tem je pomemben tudi novejši razvoj. Ameriško finančno ministrstvo je Stevandića oktobra lani odstranilo s sankcijskega seznama, skupaj z Dodikom in več drugimi predstavniki Republike Srbske.
Preiskava zaradi napada na ustavni red je bila ustavljena
STA je ob današnjem obisku spomnila tudi na postopek zaradi suma napada na ustavni red Bosne in Hercegovine.
Tožilstvo Bosne in Hercegovine je leta 2025 Stevandića skupaj z Dodikom in takratnim predsednikom vlade Republike Srbske Radovanom Viškovićem preiskovalo po sprejetju zakonov, s katerimi je oblast Republike Srbske med drugim želela preprečiti delovanje sodišča in tožilstva BiH, državne policijske agencije SIPA ter visokega sodnega in tožilskega sveta na območju entitete.
Stevandić se je julija 2025 kot osumljenec pojavil pred državnim tožilstvom in sodiščem.
Tožilstvo je nato 30. oktobra 2025 preiskavo ustavilo, ker po njegovi oceni ni bilo dovolj dokazov, da so osumljenci storili kaznivo dejanje napada na ustavni red. Sporni zakoni so bili pred tem umaknjeni.
Njegovo ime se še pojavlja v postopkih o vojnih zločinih
Bolj občutljiv ostaja Stevandićev vojni čas. Njegovo ime se je pojavilo v pričanjih in postopkih, povezanih z zločini nad Bošnjaki in Hrvati na območju Kotor Varoša leta 1992.
Januarja letos je denimo zaščitena priča na sojenju za vojne zločine v Kotor Varošu povedala, da jo je leta 1992 med drugim zasliševal moški z vzdevkom Doktor, za katerega je pozneje izvedela, da naj bi bil Stevandić.
Priča je pri tem sam pogovor z njim opisala kot kratek in korekten. Tožilstvo BiH je takrat za preiskovalni portal Detektor pojasnilo, da preverja navedbe iz prijave o dogodkih v Banjaluki, Kotor Varošu in Prijedoru, ni pa potrdilo, da bi proti Stevandiću zaradi tega že tekla formalna preiskava.
Stevandić je očitke o svoji vlogi med vojno v preteklosti zavračal. Ko je bila proti njemu leta 2023 vložena kazenska prijava zaradi domnevnih vojnih zločinov, je navedbe označil za laži in zatrdil, da ima čisto vojno preteklost.
Golobova vlada je Dodiku prepovedala vstop v Slovenijo
Današnje srečanje ima tudi širši politični kontekst slovenskega odnosa do vodstva Republike Srbske. Prejšnja vlada Roberta Goloba je septembra 2025 Miloradu Dodiku prepovedala vstop v Slovenijo. Razlogi za odločitev so ostali tajni, vlada pa je javno potrdila le sprejetje prepovedi.
Stevandić ni Dodik in zanj takšna slovenska prepoved ni bila uvedena. Je pa eden njegovih najtesnejših političnih zaveznikov, zato je srečanje v času nove Janševe vlade dobilo tudi zunanjepolitično razsežnost. Še pred nekaj tedni je bilo v Sloveniji odprto vprašanje, ali bo nova oblast odpravila tudi prepoved vstopa Dodiku.
Stevanović je z današnjo izjavo skušal srečanje umestiti v okvir uradne slovenske zunanje politike in podpore enotni Bosni in Hercegovini. Stevandić pa ga je po drugi strani javno predstavil tudi kot sogovornika, ki razume politiko Republike Srbske.
Kajzer v srečanju ne vidi nič spornega, opozicija kritična
Zunanji minister Tone Kajzer je ob robu posveta slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju dejal, da je položaj v Bosni in Hercegovini kompleksen in da lahko pogovor pomaga pri razumevanju tamkajšnjih razmer. Po poročanju STA je dodal, da v Stevandićevem obisku sam ne vidi nič spornega.
Precej drugače so srečanje sprejeli v opoziciji. Poslanka SD Andreja Katič ga je povezala s širšimi spremembami slovenske politike po menjavi oblasti. Ocenila je, da se stvari, ki jih je prejšnja vlada obsojala in proti njim uvajala ukrepe, zdaj dogajajo »potiho, pod mizo«, ter se vprašala, ali gre za prihodnje ali pretekle politične usluge.
Poslanka Levice Nataša Sukič je bila še ostrejša in dejala, da Stevanović v zadnjih mesecih počne stvari, ki jih kot predsednik DZ ne bi smel, zato bi moral po njenem odstopiti.
Srečanje prihaja v politično občutljivem trenutku tudi za Stevanovića. Opozicijske Svoboda, SD in Levica so že pred tem predlagale njegovo razrešitev in mu očitale kršitve pravil parlamentarnega delovanja, pozneje pa vložile tudi predlog za posvetovalni referendum o njegovi razrešitvi. Sam očitke zavrača in trdi, da kot predsednik DZ ravna v okviru svojih pristojnosti.
Današnji obisk je temu sporu dodal novo temo. Formalno je šlo, kot poudarja Stevanović, za neformalni pogovor in ohranjanje dialoga.
Politično pa je srečanje zaradi gosta, njegovega tesnega sodelovanja z Dodikom ter preteklih sporov z institucijami Bosne in Hercegovine težko razumeti zgolj kot običajno vljudnostno srečanje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
