© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Spodnja Kavarna v Novem mestu pordečela


lokalno
18. 7. 2008, 00.00
Posodobljeno
18:58
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

120.jpg
Arhiv Lokalno.si
130.jpg

Novo mesto je imelo ves čas svoje novejše zgodovine na dveh koncih mesta dve kavarni, zgornjo in spodnjo. Slednjo je zdajšnji lastnik Robert Tratnik po 15. letih obnovil in, kot smo poročali, uradno jo bodo odprli drevi. Ob našem prvem poročanju o obnovi vam še nismo mogli postreči s fotografijami dokončane notranjosti, to lahko storimo danes.

Nekaj podatkov o zgodovini tako imenovane spodnje Kavarne pa smo dobili na novomeškem Zavodu za turizem:

Pokojni arhivar Dolenjskega muzeja Otmar Skale je na podlagi nekdanjega okrajnega arhivskega gradiva napravil seznam gostiln iz leta 1810 in jih naštel kar petintrideset. Novo mesto je imelo leta 1875 2.152 prebivalcev in 34 gostiln. Med njimi tedaj še ni bilo spodnje Kavarne, čeprav sta v času francoske revolucije (natančno: leta 1792) v Novem mestu že delovali dve. Spodnja kavarna se prvič omenja konec19. stoletja, ko je bil lastnik Marinove hiše dr. Razpet, za njim pa Adolf Pauser, za časa katerega naj bi se v hiši odprla Kavarna, ki je prej v osemdesetih letih 19. stoletja delovala v hiši št. 94 na Glavnem trgu, kasnejši Šmalčevi hiši.

V spodnji kavarni je bil leta 1902 kavarnar Avgust Žgur, ki je vodil kavarno do svoje smrti leta 1911. Za njim jo je prevzela njegova žena Ana in jo že naslednje leto opustila. Za njo je kavarno prevzel upokojeni policijski oficial Schweiger, še isto leto pa Rudolf Smola. Kavarna je bila v rokah družine Smola do konca druge svetovne vojne, nato je bila nacionalizirana. Po drugi svetovni vojni je poslovala kot samostojno podjetje, dokler je ni pod svoje okrilje prevzela Tovarna zdravil Krka oziroma njena enota Gostinstvo.

Kavarna je bila vedno v zgodovini posebne vrste gostilna, kamor so zahajali predvsem meščani. Bila je poseben zaščitni znak mesta, podobno kot mestna godba. V novomeških kavarnah so se radi zbirali uradniki, profesorji, sodniki pa tudi obrtniki in drugi meščani, ki so izmenjavali mnenja, pa tudi politizirali. Med gosti je bilo mnogo narodnjakov, ki so budili narodno zavest in si pripovedovali novice. Ali, kot je zapisal Janez Trdina, sicer reden gost kavarne na Glavnem trgu, ''v krčmah se plača vino, novice pa se dobe za nameček.''


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.