Sašo Bizjak

Rekreativci na smučišču pogosto ponavljajo iste vzorce, ki močno povečujejo tveganje za poškodbe. Dr. Rado Pišot iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper opozarja na tri ključne napake, ki jih srečuje iz sezone v sezono.

"Prva je precenjevanje lastnega znanja in izbira prog, ki so prestrme ali prehitre glede na dejanske tehnične in telesne sposobnosti – pogosteje pri moških! Takšne situacije vodijo v padce z zasukom kolena in s tem v poškodbe ACL ter gležnjev."

Druga pogosta težava je pomanjkljiva priprava telesa na smučarski dan:

"Slaba priprava, ko se smučanja lotimo brez ogrevanja ali osnovne telesne pripravljenosti. Velikokrat se na nas obrnejo s prošnjo po nasvetu, kako naj bi se na smučanje pripravili teden ali morda dva pred odhodom na smučanje. Z ustrezno in strokovno vodeno pripravo bi morali pričeti vsaj mesec dni (še bolje dva) pred smučarskim dopustom."

Posebej kritični so tudi prvi spusti dneva, "z neogretimi mišicami", kar pri ljudeh, ki večino leta presedijo, poveča tveganje za natrganine mišic, zvine ali bolečine v križu.

Tretja napaka je povezana z izčrpanostjo:

»Tretja napaka je ignoriranje utrujenosti in bolečine – znameniti gremo še eno furo, ko telo in koncentracija že popuščata. Ravno takrat se najpogosteje zgodi nesrečen padec ali napačen obrat.« 

Dodaja še, da smučanje pogosto vključuje druženje in zabavo, kar lahko negativno vpliva na regeneracijo:

"Smučanje je vsekakor zelo povezano z druženjem in zabavo v prekrasni zimski idili. In slednja večkrat zapelje tudi v manj zdrave navade in sprostitve dolgo v noč. Tudi to je potrebno upoštevati naslednji smučarski dan."

S.Bizjak

Strokovnjak, ki razume mehanizme smučarskih poškodb

Ko pride do smučarskih poškodb, ni nikoli kriv le en element, pojasni dr. Pišot:

"Poškodbe so vedno rezultat kombinacije notranjih in zunanjih dejavnikov. Pri alpskem smučanju med ključne zunanje dejavnike sodijo: sistem smuči–vezi–plošča–čevlji, nastavitve vezi, trdota in profil snežne podlage, konfiguracija proge (strmina, kombinacija zavojev, hitrost). Notranji dejavniki pa so predvsem predhodne poškodbe, neučinkovita tehnika, mišično neravnovesje, slaba telesna pripravljenost in utrujenost."

Pregledi strokovnjakov Svetovnega pokala kažejo, da med najpomembnejše dejavnike tveganja sodijo predvsem kombinacija opreme, spreminjajoče se snežne razmere, postavitev proge in utrujenost. Pišot ob tem dodaja: "Težko govorimo o enem glavnem dejavniku, vendar se skozi različne športe zelo konsistentno pojavljata predhodna poškodba in utrujenost, pri smučanju pa se temu pridružujeta še neustrezna oprema, neustrezne nastavitve in zahtevne razmere na progi."

Dr. Rado Pišot je eden najvidnejših strokovnjakov na področju gibalnega razvoja in kineziologije. Kot direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS) Koper, ene osrednjih slovenskih raziskovalnih institucij, vodi raziskovalno delo, ki združuje temeljno in aplikativno znanost. Posebno področje raziskovanja ZRS Koper je tudi šport in kineziologija, kjer se posvečajo biomehaniki gibanja, motoričnemu razvoju in mehanizmom poškodb.

Pišot že vrsto let spremlja trende poškodb pri zimskih športih, zato njegova pojasnila temeljijo na raziskavah, ki jih izvajajo v okviru Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper.

Rado Pišot

Najpogostejša poškodba smučarjev

Med rekreativci in tekmovalci se eno vprašanje ponavlja: zakaj je toliko poškodb kolena, predvsem sprednje križne vezi (ACL)?

"Poškodba ACL je v alpskem smučanju najpogostejša poškodba kolena – tako pri rekreativcih kot tudi pri vrhunskih tekmovalcih. Razlog je v kombinaciji velikih hitrosti, nepredvidljive podlage in sil, ki delujejo na telo med zavojem," razloži Pišot.

"Znani so trije najpogostejši mehanizmi, ki vodijo v poškodbo ACL: slip-catch (zdrs in nenadni ponovni oprijem smuči), dynamic snowplow (nenaraven položaj–plug, ki ga smučar nehote zavzame) in landing back-weighted – pristanek z nagnjenostjo preveč nazaj v položaju sede)."

Skupno vsem tem položajem je, da se koleno pomakne navznoter, golen se zavrti, na kost pod kolenom pa deluje močan strižni stres. To se pogosto zgodi ob izgubi ravnotežja, ko rob smuči "nenadoma zagrabi sneg", varnostna vez pa ne popusti pravočasno.

Pišot poudarja še pomemben podatek, ki ga potrjujejo raziskave: "Ženske imajo približno dvakrat do trikrat večje tveganje za poškodbo ACL kot moški," kar je povezano z anatomskimi, hormonskimi in biomehanskimi dejavniki.

Sašo Bizjak

Sodobna oprema – pomoč ali tveganje?

"Sodobna smučarska oprema ima dvojni učinek. Na eni strani omogoča boljši nadzor, sabilnost in natančnejše vodenje zavojev, kar smučarju daje večjo tehnično učinkovitost. Na drugi strani pa lahko zaradi večjih hitrosti, torzijskih sil in vibracij telesu nalaga bistveno večje obremenitve, še posebej, če tehnika, telesna pripravljenost ali nastavitve opreme niso optimalne."

Dodaja, da sama geometrija smuči ni odločilen dejavnik tveganja — pomembnejša je celota: interakcija med opremo, razmerami in načinom smučanja posameznika. Med rekreativci tveganje pogosto povečajo tudi "stara, slabo vzdrževana oprema in nepravilno nastavljene vezi", kar je po njegovih izkušnjah pogost razlog za poškodbe kolena.

Jure Klobčar

Kako se rekreativci lahko najbolje pripravijo

Pri zmanjševanju tveganja za poškodbe je ključna telesna priprava: "Najbolj učinkovito zmanjšamo tveganje s kombinacijo različnih, posamezniku prilagojenih in rednih oblik vadbe. Ključna sta moč in stabilnost, predvsem ekscentrična in koncentrična moč nog (predvsem kvadricepsov, zadnjih stegenskih mišic in gluteusov) ter dobra stabilnost trupa."

Dr. Pišot poudarja pomen vaj za ravnotežje, propriocepcijo, enonožne počepi, skoke in gibljivost kolkov ter gležnjev. "Tako športniki kot rekreativci lahko naredijo veliko že z rednim, kratkim vsakodnevnim protokolom – npr. 10–15 minut vaj."

V ZRS Koper se s personalizirano diagnostiko ukvarjajo že dolgo: "V našem Mediteranskem Centru Zdravjase s personalizirano diagnostiko in pripravo posameznikov ukvarjamo že vrsto let."

Če povzamemo, je tveganje za poškodbe pri rekreativnem smučanju najpogosteje povezano s kombinacijo neustrezne priprave, neoptimalne opreme in precenjevanja lastnih sposobnosti. Dr. Pišot iz ZRS Koper poudarja, da lahko osnovni pristopi – realna ocena znanja, ogrevanje, postopnost in pravočasen zaključek smučarskega dne – bistveno zmanjšajo možnost poškodb.

Rekreativno smučanje je namenjeno užitku, druženju in gibanju – in prav zato je vredno poskrbeti, da ne konča prezgodaj zaradi napak, ki bi jih lahko enostavno preprečili.