Profimedia

Po metodologiji Tax Foundation je efektivna mejna davčna stopnja (EMTR) že lani znašala 73 odstotkov. Letos pa je s prispevkom za dolgotrajno oskrbo presegla 75 odstotkov, s čimer je Slovenija na tej neslavni lestvici prehitela še Belgijo, ki je bila doslej najbolj obdavčena država.

Ta lestvica ni le statistika. To je realnost, ki jo vsakodnevno občutijo podjetja in zaposleni. Če država pobere večino plodov dela, ljudem jemlje voljo do dodatnega napora, podjetjem pa sredstva za razvoj, vlaganja in nagrajevanje zaposlenih.

Opozorila gospodarstva: alarmi zvonijo

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je ta teden jasno in glasno opozorila: slovensko gospodarstvo stagnira. Namesto napovedanih 1,8 % rasti BDP bo letos Slovenija po vsej verjetnosti zrasla le okoli 1 %. Industrijska proizvodnja pa je že v rdečih številkah – v prvem polletju 2025 se je zmanjšala za 1,8 %.

»Morali bi zvoniti vsi alarmi,« opozarja Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS. In ima prav. Gospodarstvo se duši, medtem ko vlada na pleča ljudi in podjetij nalaga nova bremena.

Prispevek brez storitve

Najbolj ciničen element nove dajatve je, da se denar že pobira, obljubljenih storitev dolgotrajne oskrbe pa ni. Sistem dolgotrajne oskrbe, ki naj bi bil financiran z dodatnim prispevkom, še nima zagotovljenih kapacitet, kadra niti organizacije. Kljub temu bo država samo letos po oceni GZS z dodatnim prispevkom pobrala celo 300 milijonov več, kot bi bilo potrebno. To pomeni, da ljudje in podjetja plačujejo, a ne dobijo ničesar.

Slovenija je na napačni poti

Evropska komisija in OECD že vrsto let opozarjata Slovenijo, da mora davčno breme preusmeriti z dela na druge vire – na premoženje, okolje, potrošnjo. Toda vlada počne ravno nasprotno: še naprej obremenjuje delo, kot da bi bilo neskončen vir, ki ga je mogoče molsti brez posledic.

Posledice so jasne: odliv delovnih mest, kapitala in znanja, ki ga slovensko gospodarstvo nujno potrebuje. Poleg tega pa še manj investicij, manj inovacij, manj konkurenčnosti. Slovenija postaja dražja in manj privlačna za podjetja, ki raje investirajo v sosednje države. Hrvaška, Češka in Madžarska nas prehitevajo.

Slovenija se je znašla na prelomnici. Naziv »najbolj obdavčena država v EU« bi moral biti budnica. Ne gre le za to, kdo bo plačal več – gre za to, ali bo Slovenija sploh še imela zdravo gospodarstvo, ki lahko financira socialno državo. Vprašanje ni, ali želimo dolgotrajno oskrbo – vsi jo želimo. Vprašanje je, ali jo bomo financirali s politiko, ki uničuje motivacijo in razvoj, ali pa s pametno reformo, ki nagrajuje delo, ohranja znanje in privablja investicije. Slovenija potrebuje spremembo smeri. In to nujno.