Zavod za gozdove Slovenije

Pomlad je pred vrati, prihaja pomladansko čiščenje. To velja tudi za gozdove, v katerih je treba opraviti sanitarno sečnjo, da se prepreči širjenje škodljivcev za drevesa. Lepo in toplo vreme namreč še pospešita dejavnost podlubnikov. Za sanitarno sečnjo so označena drevesa, ki so bila poškodovana v naravnih ujmah in tako predstavljajo zelo dobre pogoje za razvoj podlubnikov ali pa so jih podlubniki celo že napadli. Redne preglede gozdov za spremljanje poškodovanosti opravlja Zavod za gozdove Slovenije. Za varstvo pred podlubniki se prednostno izvajajo pregledi gozdov, ki so zaradi podlubnikov bolj ogroženi. To so zlasti starejši smrekovi gozdovi, še posebej, če so poškodovani zaradi naravnih nesreč ter če so v njih v prejšnjih letih že nastala žarišča podlubnikov. Redno je potrebno pregledovati tudi smrekove gozdove, kjer se izvajajo poseki, so za Svet24 pojasnili na Zavodu.

V Sloveniji 396 gozdnih revirjev

Preglede gozdov izvajajo revirni gozdarji in vodje na ravni krajevnih enot. Zavod je na državnem nivoju organiziran s sedežem na Centralni enoti v Ljubljani, na regionalni ravni v 14 območnih enotah, na lokalnem nivoju v 69 krajevnih enotah in 396 gozdnih revirjih. Vsi gozdovi so teritorialno pokriti z gozdnimi revirji. V povprečju en gozdni revir zajema nekaj manj kot 3.000 ha oziroma 30 km2 gozda. "Gozdni revirji so med seboj različni, v nekem prevladujejo zaradi podlubnikov ogroženi gozdovi, v drugem lahko večjo grožnjo predstavljajo gozdni požari ali bolezni gozdnega drevja. Vedno pozivamo lastnike gozdov, da tudi sami izvajajo redne preglede gozdov in o potrebni sanitarni sečnji obvestijo revirnega gozdarja," so povedali na Zavodu za gozdove.

Podlubniki so majhni hrošči valjaste oblike veliki do 5 mm. V lubje izvrtajo majhno luknjico, nato pa pod lubjem izdolbejo rove. Te delajo tudi ličinke. Podlubnike delimo na lubadarje, ličarje in lesarje. Lubadarji povzročajo največjo škodo v gozdovih, zaradi njih drevesa propadejo, lesarji pa običajno les razvrednotijo in s tem povzročajo škodo lesni industriji.

Čeprav so slovenski gozdovi po mnenju Zavoda v ugodnem stanju, pa zadnje redne meritve stanja gozdov že kažejo na posledice številnih naravnih ujm, ki so najbolj opazne na severu in severozahodu Slovenije, kjer je bilo v preteklosti največ poškodb zaradi vetrolomov in podlubnikov, ter vse pogostejših požarov na Krasu. "Zato imamo v določenih predelih Slovenje poškodovane gozdove, ki jih skupaj z lastniki gozdov obnavljamo. Na gospodarjenje z gozdovi ne vpliva toliko samo lastništvo kot velikost gozdne posesti. Na večjih gozdnih posestih, kjer so lastniki gozdov odvisni od dohodka iz gozda, je gospodarjenje aktivnejše."

Pozimi več kot 6000 odločb o sanitarni sečnji

Če lastnik gozda opazi drevesa, napadena s podlubniki, mora o tem obvestiti pristojnega revirnega gozdarja in nato po dogovoru z njim čim prej začeti s sečnjo napadenih dreves, sicer mu odločbo za posek pošlje revirni gozdar. V njej je določen rok, do kdaj mora lastnik gozda posekati označena drevesa in jih odpeljati iz gozda, da se prepreči selitev podlubnikov tudi na sosednja drevesa. "Revirni gozdar pozna svoj revir in tudi spremlja izvajanje odločb. Če dela niso primerno izvedena, lastnika na to tudi opozori. Nadzor izvaja tudi gozdarska inšpekcija."

Zavod za gozdove Slovenije

Zavod je v zimskih mesecih lastnikom gozdov izdal 6070 odločb za sanitarno sečnjo 282.000 m3 lesa, rok za izvedbo del pa je večini odločb potekla v marcu. Zamujanje z izvedbo sanitarne sečnje je prekršek, ki se lahko kaznuje z globo. Sečnje se lahko lastniki lotijo sami, če so vešči dela, imajo potrebno znanje in opremo, drugače morajo poiskati ustrezno usposobljene izvajalce. Pravočasna sečnja in odvoz poškodovanih ali s podlubniki napadenih dreves iz gozda sta najbolj učinkovita ukrepa za preprečevanje širjenja podlubnikov. "Lastniki gozdov naj tudi sicer sami nadzirajo zdravstveno stanje svojih gozdov. Če odkrijejo po vetrolomu poškodovana drevesa, lubadarke ali podrtice smreke, naj o tem najprej obvestijo lokalno pristojnega revirnega gozdarja in se čim prej lotijo poseka. S podlubniki napadena drevesa lahko prepoznajo po odpadanju skorje z debel smrek, kar je v tem času znak poznopoletnih napadov. S podlubniki na novo napadena drevesa pa imajo na skorji oziroma koreničniku rjavkast prah – črvino," pravijo na Zavodu za gozdove.

V primeru prekoračitve rokov postopek upravne izvršbe

V Sloveniji je v zasebni lasti 79 % gozdov, 21 % pa jih je v lasti države in občin. Kot so še pojasnili na Zavodu za gozdove, se lastniki gozdov običajno držijo predpisanih rokov, še posebej, kadar je potrebno odstraniti napaden les po podlubnikih. "V zadnjem času pa je vse več lastnikov, ki ne opravljajo več del v svojem gozdu, predvsem zaradi slabe opremljenosti in usposobljenosti za delo v gozdu. Tudi na kmetijah je zaradi specializacije za druge dejavnosti opazno opuščanje izvajanja del v gozdovih," so opozorili na Zavodu in dodali, da je število podjetij, ki se ukvarjajo s posekom in spravilom lesa, omejeno.

Zavod za gozdove Slovenije je lastnikom gozdov izdal 6070 odločb za sanitarno sečnjo

To je še posebej problematično ob večjih količinah napadenega lesa po podlubnikih in drugih obsežnejših naravnih nesrečah. Lastniki gozdov, ki sami ne izvajajo del v gozdovih, so primorani čakati na proste izvajalce. "Zavod za gozdove Slovenije lahko v primeru prekoračitve rokov za izvedbo del začne postopek upravne izvršbe po drugi osebi. Dejansko izvedenih izvršb pa je malo, saj lastniki gozdov najpogosteje po prejemu sklepa o dovolitvi upravne izvršbe sami ali z najeto delovno silo v naknadnem roku zagotovijo izvedbo del."

Zavod za gozdove Slovenije

Število ukrepov inšpektorjev močno narašča

V primeru nepravočasno izvedenih sanitarnih sečenj imajo gozdarske inšpektorice in inšpektorji nalogo, da kaznujejo lastnike gozdov za storjene prekrške. V postopkih imajo možnost izreči opozorilo ali pa izdati odločbo o prekršku z izrekom globe ali le opomina. Kot so nam povedali na Inšpekciji za gozdarstvo, se je število ukrepov na področju nepravočasno izvedene sanitarne sečnje v zadnjih letih močno povečalo. Leta 2010 so gozdarske inšpektorice in inšpektorji na tem področju izrekli 3 opozorila, izdali 2 plačilna naloga, 21 odločb o prekršku z izrekom opomina in 12 odločb o prekršku z izrekom globe. V letu 2015 se je število povišalo na 56 opozoril, 162 opominov in 77 izrekov glob. Lani pa je Inšpekcija za gozdarstvo izdala 207 opozoril, 378 opominov ter 130 glob. Globa za posameznika znaša od 400 do 800 evrov. "V kolikor kršitelj globe ne plača, primer odstopimo v izterjavo Finančni upravi Republike Slovenije. V zadnjih petih letih smo na področju nepravočasno izvedenih sanitarnih sečenj podali 141 takšnih predlogov," so pojasnili na Inšpekciji ter dodali, da se občasno zgodi tudi to, da se na terenu srečajo z jeznimi in nezadovoljnimi lastniki. "Srečujemo se tudi z grožnjami. Zgodili so se tudi že napadi na inšpektorje," so še povedali.

Vir: Inšpekcija za gozdarstvo