R. Vlašič

R. Vlašič

Potem ko je veliki metliški patriot Tone Černič prišel na idejo, da bi se začeli srečevati rojeni v Metliki, torej tisti, ki imajo v rojstnem listu kot kraj rojstva zapisano mesto nad Bojico, so ti pripravili prvo srečanje leta 2008. Takrat najbrž niti slutili niso, da bodo vztrajali toliko let.

Nedavno so namreč pripravili že 14. srečanje. Dvoje snidenj je zaradi covida odpadlo. Res da je udeležencev znatno manj, kot jih je bilo v začetku, saj jih vsako leto umre vsaj nekaj, podmladka pa tako rekoč ni, kajti Metličanke ne rojevajo več doma. Tako jih je letos na srečanje, ki je že tradicionalno v metliškem hotelu Bela krajina, prišlo 35. Najstarejša udeleženka bo letos dopolnila 92 let, najmlajša pa 64.

Poleg vsakoletnega spomladanskega srečanja in poznopoletnega piknika pri Černičevem ribniku Žabovujček (tako Metličani pravijo žabjemu paglavcu), so rojeni v Metliki ob 650-letnici ponovne potrditve metliških mestnih pravic posadili spominsko lipo. Ob 10-letnici srečanj so izdali knjigo, od lani imajo svojo himno, ki jo je napisala Katarina Černič, uglasbil pa Toni Verderber, pa še kaj bi se našlo. Sicer pa so prijetna srečanja, na katera prihajajo ljudje iz vse Slovenije in tudi iz tujine, dobrodošla priložnost za obujanje spominov na nekdanje dni, ki so jih preživeli v rojstnem mestu.