Marko Vavpotič

Nobeden od kandidatov namreč ni prejel več kot 50 odstotkov veljavnih glasov. Majdič je prejel 46,91 odstotka, Mlinarič Raščan pa 32,54 odstotka glasov, so sporočili z univerze.

Volitve so potekale na vseh 26 članicah in rektoratu UL hkrati, in sicer z uporabo sistema SimplyVoting. Volilno pravico je imelo 43.083 volivk in volivcev od tega 4226 visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev, visokošolskih in raziskovalnih sodelavcev, 2421 strokovno-administrativnih in tehničnih delavcev in 36.436 študentov.

Na ljubljanski univerzi so danes izbirali rektorja za mandatno obdobje 2025-2029

Za položaj so se potegovali trije kandidati, ob Majdič in Mlinarič Raščan še Metka Tekavčič z ekonomske fakultete, ki je prejela 20,55 odstotka glasov.

Mlinarič Raščan je v odzivu po razglasitvi rezultatov vse povabila, da se udeležijo drugega kroga rektorskih volitev in podprejo njen program in vizijo, ki temeljita na povezovanju, odprtosti in akademski odličnosti.

"Kot rektorica se bom zavzemala za etičnost, enake možnosti za vse, spoštljiv odnos med sodelavci in študenti ter krepitev njihove pripadnosti ljubljanski univerzi. V prihodnjih letih bo ključno utrjevanje interdisciplinarnega in mednarodnega sodelovanja, krepitev odgovornosti do skupnosti ter spodbujanje prispevka univerze k trajnostnemu razvoju in napredku Slovenije," je zapisala za STA.

Majdič je medtem za STA poudaril, da zelo resno jemlje vse predloge, kritike in komentarje, izražene med kampanjo. "Če mi bodo volivci in volivke v drugem krogu zaupali še en mandat, ne morem obljubiti, da bo vedno vse enostavno in da nas v prihodnjih letih ne čakajo veliki izzivi. Vsem članom naše akademske skupnosti in tudi širše pa obljubljam, da se bom še naprej z vsem svojim znanjem, izkušnjami in energijo trudil za napredek Univerze v Ljubljani, za to, da bo univerza postala še boljša, predvsem pa za to, da bo ostala varna, vključujoča in prepoznavna ustanova, ki našim študentkam in študentom zagotavlja vrhunsko znanje v varnem in prijetnem okolju ter skrbi za razvoj in dobro počutje vseh sodelavk in sodelavcev in jim omogoča odlične delovne pogoje ter veliko možnosti za karierni napredek," je zatrdil.

Tekavčič, ki se ni uvrstila v drugi krog, se je v odzivu za STA zavezala, da bo še naprej delovala tako, kot je delovala do sedaj in ohranjala stik s študenti v predavalnicah. Prepričana je, da mora izobraževanje stopati z roko v roki z raziskovanjem in prenosom znanja.

"Dosledno bom zagovarjala, da mora imeti naša univerza neizogibno vlogo pri iskanju izzivov sodobnega časa, da se mora z državo dogovoriti za ustrezna sredstva za normalno delovanje in razvoj vseh strok, navznoter pa mora biti delitev sredstev pravična, in sicer takšna, da omogoča enakopraven razvoj področij delovanja in članic univerze kot njenih sestavnih delov," je zapisala. Izrazila je željo, da bi v univerzitetnem okolju družboslovje dobilo mesto, ki ga po njenih besedah žal nima.

V skladu s statutom rektorja na splošnih neposrednih volitvah izvolijo tri skupine volivcev

Prvo skupino predstavljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski in raziskovalni sodelavci, ki so zaposleni na univerzi vsaj za polovični delovni čas, razen učitelji kliničnih predmetov, ki morajo biti zaposleni vsaj v obsegu 25 odstotkov polnega delovnega časa.

Druga skupina so študentje, tretja pa strokovno-administrativni in tehnični delavci, ki so zaposleni vsaj za polovični delovni čas. Skupine volivcev imajo različne uteži pri seštevanju glasov, skupini študentov in strokovnih delavcev predstavljata vsaka po 20 odstotkov vseh glasov, skupina pedagogov in raziskovalcev pa 60 odstotkov, določa statut.

Rektor je lahko za štiriletni mandat izvoljen ponovno, vendar skupni mandat ne sme trajati več kot osem let. Če bi Majdič dobil nov mandat, bo po Jožetu Mencingerju postal drugi rektor v zgodovini, ki bo vodil univerzo dva mandata. Če bo zmagala Mlinarič Raščan, pa bo ljubljanska univerza dobila šele drugo rektorico po Andreji Kocijančič.