Profimedia

Po navedbah društva AETP je od začetka zagona državljanske pobude Slovenija proti kletkam, ki si prizadeva za prepoved baterijske reje kokoši nesnic in reje mater svinj v kletkah, minilo že več kot leto dni.

"Dolga bitka je bila, ampak na koncu je le uspelo. Rejne živali v Sloveniji le redko dobijo toliko pozornosti in dobrih novic. Brez izjemne ekipe, srčnih prostovoljcev in podpornikov ne bi šlo. Zaradi vas pujski ne bodo več kastrirani 'na živo', kokoši nesnice pa ne bodo obsojene na žične kletke," je v izjavi dejal predsednik društva, ki vodi pobudo Slovenija proti kletkam, Samo Curk.

Pri AETP so pri tem izpostavili, da je problemov v živinoreji še veliko in da jih čaka še ogromno dela. "Kokoši nesnice od leta 2029 naprej res ne bodo več trpele v žičnih kletkah. Je pa v kletkah ali boksih v Sloveniji zaprtih še veliko drugih živali - matere svinje, prepelice, kunci, telički in še bi lahko naštevali. A če bo ljudstvo še naprej imelo toliko zagona in motivacije, mislim, da nam lahko uspe izboriti lepšo prihodnost za živali, ki nimajo svojega glasu," je dodal Curk.

Zadovoljstvo z vnovično potrditvijo novele zakona so izrazili tudi v Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije. "Številnim živalim se obetajo pomembne spremembe na bolje. Vsekakor s tem nismo rešili vsega, ampak vsak korak na bolje šteje. Zahvaljujemo se poslancem, ki so kljub političnim pritiskom ohranili etično držo in podprli interese živali," je poudarila predsednica zveze Maša Cerjak Kastelic.

DZ je na današnji izredni seji z 49 glasovi za in 10 proti vnovič potrdil novelo zakona o zaščiti živali, potem ko je državni svet nanjo v torek izglasoval odložilni veto. Med glavnimi novostmi novele so prepoved reje kokoši v kletkah z letom 2029, prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev, obvezno označevanje lastniških mačk ter dodatno financiranje zavetišč in možnost gradnje novih občinskih zavetišč.