##IMAGE-3555975##

Državne potresne opazovalnice na leto zabeležijo nekaj tisoč lokalnih potresov. Večina je šibkih in jih ljudje sploh ne zaznajo. Zadnji, ki je v Sloveniji povzročil poškodbe, se je zgodil 1. novembra 2015 z nadžariščem na severni stani Gorjancev, premikanje tal pa so takrat najbolj čutili v Posavju, predvsem v Bušeči vasi in njeni okolici. A znanstveniki opozarjajo, da bi sprememba v hitrosti vrtenja Zemlje lahko v naslednjem letu sprožila niz uničujočih potresov, ki bi ogrozili več kot milijardo ljudi po vsem svetu.

Geologi po svetu izpostavljajo, da je bilo letos po svetu približno šest hudih potresov, naslednje leto pa bi se številka lahko povzpela celo do dvajset. A največ na območjih blizu ekvatorja. Z vprašanjem, na kakšnem območju leži Slovenija in kako potresno aktivna so tla jugovzhodne Slovenije, smo se obrnili na Agencijo RS za okolje (Arso), od koder so sporočili, da je Slovenija država s srednjo potresno nevarnostjo. »Čeprav potresi pri nas ne dosegajo prav velikih vrednosti magnitude, so lahko njihovi učinki dokaj hudi zaradi razmeroma plitvih žarišč. Pas večje potresne nevarnosti poteka po osrednjem delu Slovenije od severozahoda proti jugovzhodu države. Z oddaljevanjem od tega pasu proti severovzhodu in jugozahodu se potresna nevarnost zmanjšuje,« so zapisali.

TUDI OBMOČJE BREŽIC

V Sloveniji izstopajo tri območja z največjo potresno nevarnostjo. Prvo je območje zahodne Slovenije, kjer so se tla v preteklosti najmočneje tresla. Drugo je območje Ljubljane in okolice, kjer so pogostejši šibkejši potresi. Zadnje pa je območje Brežic. »K dokaj veliki vrednosti projektnega pospeška tal prispevajo tu številni razmeroma šibki in redki močnejši potresi. Najmočnejši znan potres je bil tu leta 1917, ki je bil eden od dveh največjih potresov v 20. stoletju z žariščem na ozemlju Slovenije. K potresni nevarnosti tega območja prispevajo tudi potresi na hrvaški strani meje in močnejši potresi severno od Zagreba,« odgovarjajo z Arsa in poudarjajo, da se kljub številnim znanstvenim raziskavam v preteklih desetletjih potresov še ne da napovedovati. Običajno močnejšim potresom sledijo številni šibkejši popotresni sunki na istem območju, ki v odvisnosti od jakosti glavnega potresa lahko trajajo različno dolgo, od nekaj dni do nekaj let.

Konkretnega odgovora, kakšna je potresna ogroženost slovenskih regij, od Arsa nismo dobili. Zapisali so, da statistike potresov po regijah ne vodijo. A v oceni tveganja za potrese, dokumentu, ki ga je septembra 2015 objavilo ministrstvo za okolje in prostor, je Dolenjska uvrščena v četrti razred, kjer je stopnja ogroženosti velika, Posavska regija pa v najvišji, peti razred. Kot piše, je po oceni ogroženosti v Sloveniji 100 občin, ki so razvrščene v 4. in 5. razred ogroženosti ob potresu.

UKREPI OB POTRESU

Potresov ne moremo napovedati, niti jih ne moremo preprečiti, lahko pa se nanje pripravimo. Na upravi za zaščito in reševanje svetujejo, da med potresom doma ljudje ostanejo mirni. »Takoj prekinite svoje dejavnosti, poglejte naokrog, hitro presodite razmere in ustrezno ukrepajte. Med potresom ne tecite iz stavbe. Ne uporabljajte dvigala ali stopnic in ne skačite skozi okna,« svetujejo. Med drugim tudi priporočajo, da se oddaljite od oken in drugih steklenih površin, da poiščete zaklon pod masivnimi mizami in klopmi, šolskimi mizami ali med podboji vrat v nosilnih stenah, da se na hodnikih stisnite k notranjim nosilnim stenam in si zaščitite glavo, če ste v postelji, ki stoji na varnem mestu, v njej tudi ostanite, glavo pa si pokrijte z blazino.

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu, 21. decembra 2017.