Arhiv MPA

Nedavno so v zbornici zdravstvene in babiške nege diplomirani babici za obdobje sedmih let odvzeli licenco za samostojno opravljanje babiške nege. Ugotovili so namreč večje strokovne nepravilnosti in pomanjkljivosti pri izvajanju porodov na domu. Zato smo raziskali podatke o tem, kako rojevajo Slovenke in za kakšne porode se najpogosteje odločajo.

Kot pravi Špela Peternel, direktorica zavoda Moja dula, je porod doma »dobra in varna izbira, če si seveda ženska poišče usposobljeno in izkušeno babico, ki lahko porod strokovno spremlja in poskrbi, da sta mama in otrok med porodom doma varna. Dula ima ob porodu vedno enako vlogo, čustveno podpira žensko in njeno družino, skrbi za fizično ugodje in z idejami o izbiri položajev ter z masažo poskrbi, da je mami med porodom čim udobneje.«

Večino dela opravijo pred porodom

Kot pravi, ima vsaka bodoča mama svoje razloge, zakaj se odloči za porod doma. Po njenem mnenju je dom okolje, kjer se počutimo najbolj varne in je za naravni fiziološki porod najbolj optimalno. »A seveda je tak porod varen, če je nosečnica zdrava in se ob porodu ne pričakuje zapletov. Ženske, ki ne verjamejo, da je to zanje varno okolje, doma ne morejo roditi, ker se v zanje nevarnem okolju ne morejo sprostiti. Kadar pa je nosečnost že vnaprej rizična in se pričakujejo zapleti, je porod doma nevaren. Zato je pomembno, da ima vsaka ženska možnost izbire,« pravi Špela Peternel.

Na drugi strani so v zbornici babiške nege prepričani, da je porod v porodnišnici najvarnejša oblika poroda tako za mater kot za novorojenčka. Porode na domu lahko opravlja diplomirana babica oziroma babičar, ki je vpisan v register izvajalcev dejavnosti zdravstvene ali babiške nege in ima podeljeno veljavno licenco ter dovoljenje ministrstva za zdravje.

Profimedia

Samo pet babic, dul pa je 60 

Na tem seznamu je le pet diplomiranih babic, nosečnice pa imajo v Sloveniji na voljo 14 ginekološko-porodniških oddelkov. V združenju Dula je medtem nekaj več kot 60 dul, vendar niso vse aktivne.

Nadzora nad izobraževanjem dul sicer ni, priznava Špela Peternel, ki vodi izobraževanja v njihovem združenju, sama pa se je izobraževala v združenju Dona International. Njihovo združenje je tudi del mednarodne mreže dul EDN, izobraževanje pa traja eno šolsko leto.

»Dula je laična obporodna spremljevalka, ki ne sodi med zdravstvene delavce in sodelavce ter ne pripada strokovnemu področju zdravstvene in babiške nege. Dule morajo kot laične obporodne spremljevalke razumeti meje svojih pristojnosti in ne smejo posegati v zdravstveno obravnavo pacientov,« pa pravijo pri združenju babiške nege.

Porod doma lahko po nekaterih informacijah stane med 2000 in 3000 evri, zato se stroka sprašuje, ali ne bi raje nosečnice vseeno rojevale v porodnišnicah, na drugi strani pa v društvu Moja dula pravijo, da si dule cenik določajo same, odvisno od tega, »kako delujejo in koliko časa posvetijo posamezni nosečnici. Vemo le, da so pri nas cene nizke v primerjavi s cenami v tujini.«

Carskega reza naj bi bilo vseeno preveč

V kar 80 odstotkih se porodi pri nas še vedno pospešujejo, kar po njenem mnenju doprinese k slabi izkušnji poroda za mame in vpliva celo na uspešnost dojenja. In pogosto ne vemo, kaj zares se dogaja po tem, ko mame zapustijo porodnišnice. V Sloveniji se sicer okoli 22 odstotkov porodov opravi s carskim rezom, svetovna zdravstvena organizacija pa priporoča, naj število carskih rezov ne presega 15 odstotkov rojstev. »Carski rez je ena najzahtevnejših operacij, kjer morajo prerezati kar devet tkiv, preden pridejo do otroka,« dodaja Peternel.

Vaginalno se torej rodi 78 odstotkov otrok, a to, tako Peternel, še ne pomeni, da so to naravni fiziološki porodi.

M24

Pogosto prodajajo neučinkovite izdelke

Dule sicer včasih niso samo obporodne svetovalke. Po nekaterih informacijah naj bi tudi prodajale določene dodatke, od laktacijskih piškotov ali olj dalje. Na združenju babic pravijo, da nekatere dule promovirajo denimo poporodno uživanje posteljice in izdelavo kapsul iz placente, koristi tega pa niso znanstveno potrjene in so lahko vir namernega manipuliranja z materami z namenom pridobitve zaslužka.

Pogosto tudi v različnih trgovinah najdemo izdelke, ki nimajo nobene dejanske vrednosti. »Živimo v tržnem gospodarstvu, kjer vsak lahko prodaja in reklamira karkoli, in prav na račun obporodnega obdobja se izjemno dobro služi, to izkorišča marsikdo. Dule večinoma stvari ne prodajajo, svojim storitvam pa lahko dodajo marsikaj, da bi bila njihova podpora bolj zaželena. Tudi sama mamam pogosto pripravim poporodno sladico, ki je v ajurvedi znana kot izjemno dobra podpora za okrevanje po porodu. Je to znanstveno dokazano? Ne. A v večjem delu Azije ženske tradicionalno jedo tako riževo sladico, ker je izjemno bogata s hranilnimi snovmi in vsebuje začimbe, ki ogrevajo telo, kar mama po porodu potrebuje,« dodaja Špela Peternel.