Medtem ko so se potoki v zaledju Krke v novomeškem Podgorju čez noč že povsem umaknili v struge, je njihova voda še včeraj poplavljala na nekaterih običajnih mestih. V teh dneh je spet narasel tudi Šumeči potok v Gabrju. Tako kot pred časom se je zopet razlival po travnikih pod vasjo.

Drugje kot po travnikih voda tam tudi ne more teči, ker je strugo že zdavnaj zravnalo kamenje in drug material, ki ga potok prinaša z Gorjancev, a tudi iz vasi. Polna struga je problem, saj voda teče na njive in na travnike; njivska zemlja, ki se tako prepoji z vodo, je ponekod že neprimerna za obdelavo. Na travnikih so pred časom pri košnji s kosilnico že naleteli na navlako, kakršno prinese s seboj Šumeči potok, ko naraste.

Zato voda, ki se razliva na široko po travnati dolini pod Gabrjem, ni samo naravna znamenitost - o, kako lepo teče ta voda - ampak je vsaj malo gospodarski problem. Kdor ga bo rešil? Vas, ki občuti omenjeni problem, se tu ne vidi poklicano, saj potok priteče z gore, ta pa ni vaška, ampak, hja, Narava jo je dala. Za urejanje struge potoka bi se zato morala ogreti katera od javnih vodarskih ustanov, ki pa jih šumenje gabrskega Šumečega potoka očitno ne doseže.

Zato bo Šumeči potok še tekel po travnikih in njivah. Uvrstimo ga vsaj med naravno dediščino, s primesmi kulturne, in naj dela veselje turistom, ki so vse številnejši na Gorjancih in ki imajo radi vodo, ki teče svobodno z gore v dolino.

Drugače pa - če bo za kakšno uro zmanjkalo dela na milijonskih gradbiščih savskih elektrarn, naj zapeljejo vodarski bager v Šumeči potok: dvakrat bo zajel s "kiblo", potok bo prazen in potem se bo v njem spet lahko nabiralo kamenje 40 let, kot se je doslej. Samo za popestritev: nekateri od tukajšnjih domačinov, ki so kot pastirčki pekli kostanj v strugi Šumečega potoka "V travn'kih", so postali že skoraj upokojenci v tem času, ko ni nihče očistil struge Šumečega potoka.