Skriti kotiček Slovenije, ki vas bo pustil brez besed
Tam, kjer se Kras nežno prelije v morje, se razteza dolina, ki združuje vino, razglede in mir. Jeseni diši po trti, vetru in domačem kruhu.
Vipavska dolina ni kraj, kjer bi hiteli. To je pokrajina, ki jo je treba okušati počasi, z vsakim vdihom, korakom in kozarcem. Ko zapeljete z avtoceste pri Vipavi, se svet nenadoma odpre: vinogradi na gričih, kamnite vasi, zelenje in hribi, ki zapirajo horizont. Prav jeseni pa ima vse skupaj poseben ton, saj se zdi zrak še posebej mehak, svetloba topla, vinogradi pa se barvajo v zlato in rdeče.
Začnete lahko v Vipavi, majhnem mestecu, kjer reka s številnimi izviri teče kar med hišami. Trg z arkadami, kamnite hiše in stari mostovi ustvarjajo vtis, da ste se znašli v toskanski vasici, ne v Sloveniji. Tukaj se splača narediti kratek postanek za kavo ali kozarec vina in se prepustiti utripu, ki je tako umirjen, da skoraj pozabite na čas.
Od tu vodi pot proti Gradišču nad Vipavo, kjer se vinogradi začnejo vzpenjati na strmine. Vzpon je blag, a razgledi hitro nagradijo trud, saj se pod vami razprostre celotna dolina, za njo Kras in daleč v ozadju celo morje. Še višje, na robu planote, se skriva naravni pojav, ki je postal ena najbolj fotogeničnih točk doline: Otliško okno. To naravno skalno okno, skozi katerega lahko zremo na Vipavsko dolino, je čudež narave in popoln kraj za kratek oddih. Pot do tja ni zahtevna, ob poti pa vas spremljajo razgledne točke in kamnite skulpture, ki so jih ustvarili domači umetniki.
Če imate radi hribe, se od tu lahko povzpnete še višje: na Nanos. Ta mogočna planota, ki se dviga nad Vipavo, je prepoznavna že od daleč, domačinom pa predstavlja pravi simbol. Vzpon nanj ponuja čudovit razgled, ki sega vse od Tržaškega zaliva do Alp. Jeseni, ko je zrak čist in veter skrbi za jasnost, je pohod nanj ena najlepših izkušenj v tem delu Slovenije. Na vrhu stoji planinski dom, kjer se prileže vroča juha ali čaj, razgled pa poskrbi, da se zdi svet spodaj majhen in miren.
Ko se vrnete v dolino, je čas za kulinariko. Vipavska dolina je gastronomski raj, kjer skoraj vsaka domačija ponuja nekaj svojega. Vinsko trto spremljajo oljke, smokve in mandlji, jedi pa so preproste, a popolne. Na krožnikih se znajdejo domači njoki, jagnjetina, zelenjava iz vrta in seveda lokalni sir. Med vini prevladujejo sveža rebula, zelen in pinela, ki jih vinarji s ponosom predstavljajo v svojih kleteh. Obisk ene od teh vinskih zgodb ni le degustacija, temveč pogovor z ljudmi, ki dihajo s trto.
Če imate radi gibanje, je dolina kot ustvarjena za sprehode ali kolesarjenje. Ozke ceste vodijo med vasicami, kjer domačini pozdravljajo mimoidoče, in čeprav je dolina vedno bolj znana, ohranja občutek intime. Vsaka vas ima svojo zgodbo; od Goč, kjer se ohranjajo stari kamniti oboki in ozke uličice, do Planine, od koder se vije pogled proti Nanosu.
Popoldne se dolina ovije v mehko svetlobo. To je čas, ko se življenje v Vipavski dolini umiri, a nikoli ne ustavi. Ljudje posedijo pred hišami, vinarji točijo še en kozarec, obiskovalci pa spoznajo, da tukaj res ni treba početi veliko: le biti. Vipavska dolina je kraj, ki ga ne moremo zares doživeti v enem dnevu, a zato je še toliko bolj smiselno, da se tja vračamo.
E-novice · Njena
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se