Preteklost predsedničine prijateljice vodi vse do aretacije Janeza Janše
Prijateljica predsednice Viktorija Krivolucka je bila nekoč par z Romanom Jegličem, nekdanjim obveščevalcem, povezanim z afero JBTZ.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prometna nesreča predsedničinega konvoja je pred tedni v ospredje potisnila Viktorijo Krivolucko, dolgoletno prijateljico Nataše Pirc Musar. Zdaj njena preteklost odpira nova vprašanja.
Dnevnik je skupaj z avstrijsko tiskovno agencijo APA pregledal ruske javne evidence in razkrite podatkovne zbirke ter v njih našel povezavo z nekdanjim visokim slovenskim obveščevalcem Romanom Jegličem.
Leta 2009 sta Krivolucka in Jeglič isti naslov v Krasnojarsku navajala kot svoje prebivališče. Urad predsednice je nato potrdil še več. Krivolucka in Jeglič sta bila par.
Pirc Musar je po navedbah svojega urada za njuno nekdanjo zvezo vedela.
Kdo je Roman Jeglič
Jeglič ni neznano ime iz slovenske zgodovine.
Leta 1988 je kot načelnik službe za zatiranje kriminalitete ljubljanske uprave za notranje zadeve podpisal ovadbo, ki je vodila do aretacije Janeza Janše v aferi JBTZ. Ta je pozneje postala eden ključnih političnih dogodkov zadnjih let pred osamosvojitvijo Slovenije.
Po osamosvojitvi je Jeglič prevzel položaj namestnika direktorja Varnostno-informativne službe, predhodnice današnje Sove. Službo je vodil Miha Brejc.
Leta 1993 je Jeglič s pismom takratnemu predsedniku vlade Janezu Drnovšku sprožil politični škandal. Svojemu nadrejenemu Brejcu je med drugim očital nedovoljeno spremljanje ljudi in političnih strank.
Dogajanje je vodilo do Brejčeve razrešitve, poznejša preiskava pa teh očitkov ni potrdila.
Jegličevo ime se je v devetdesetih pojavljalo tudi ob razvpiti piramidni shemi Catch the Cash. Nato je odšel v Rusijo.
Dnevnik navaja, da je v sibirskem Krasnojarsku zastopal slovenska podjetja, med drugim Gorenje, in pozneje pridobil tudi rusko državljanstvo.
Prav tam je spoznal Krivolucko.
Na istem naslovu v Sibiriji
Dnevnik in APA sta v ruski podatkovni zbirki našla, da sta imela Jeglič in Krivolucka leta 2009 prijavljeno bivališče v istem stanovanju v Krasnojarsku.
Krivolucka je isti naslov navedla tudi leto pozneje, ko je postala prokuristka podjetja Ruska dača, ki ga je ustanovil Aleš Musar, mož sedanje predsednice republike.
Urad predsednice je za STA potrdil, da sta se Krivolucka in Jeglič spoznala v času, ko je Jeglič v Rusiji zastopal slovenska podjetja. Pirc Musar Krivolucke takrat še ni poznala.
Po informacijah, ki jih ima predsednica, Krivolucka z Jegličem že več kot 15 let nima nobenega stika.
Urad obenem poudarja, da Pirc Musar Jegliča osebno ne pozna in ga po njihovih navedbah ni nikoli srečala.
Sova predsednice ni opozorila
Zaradi preteklosti nekdanjega obveščevalca in ruskih povezav so se odprla tudi vprašanja nacionalne varnosti.
Urad predsednice odgovarja, da jih Slovenska obveščevalno-varnostna agencija ni opozorila na nobeno tveganje, povezano s Krivolucko.
Po navedbah urada so Sovo o vprašanjih novinarjev obvestili takoj, ko so jih prejeli.
Ob tem izpostavljajo tudi dejstvo, da je Krivolucka leta 2016 dobila slovensko državljanstvo.
Slovenska zakonodaja pred podelitvijo državljanstva zahteva tudi presojo, ali bi posameznik lahko predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države.
Če bi pristojni organi takrat zaznali varnostno tveganje, po pojasnilu urada Krivolucka državljanstva ne bi mogla dobiti.
Predsednica prav tako od začetka svojega mandata decembra 2022 ni prejela nobenega opozorila pristojnih služb glede svoje prijateljice.
V uradu zato sklepajo, da pristojne službe takšnega tveganja niso zaznale.
Za STA so dodali, da lahko konkretne odgovore o morebitnem delovanju tujih obveščevalnih služb in opravljenih varnostnih preverjanjih poda Sova. Ta se do objave odziva še ni oglasila.
Sedem skupnih poti v Rusijo
Dnevnik in APA sta pregledala tudi podatke o potovanjih.
Po njunih ugotovitvah sta Pirc Musar in Krivolucka od leta 2015 najmanj sedemkrat skupaj potovali v Rusijo. Med drugim sta tam preživeli tudi konec leta 2021 in v Moskvi pričakali leto 2022.
Rusija je Ukrajino napadla manj kot dva meseca pozneje, 24. februarja 2022.
Urad predsednice zavrača namige, da bi zasebna potovanja kazala na kaj drugega kot turizem. Pirc Musar je pred nastopom funkcije obiskala več kot 80 držav, Rusijo pa je vedno obiskala zasebno z družino ali prijatelji, poudarjajo.
Tudi konec leta 2021 je šlo za zasebno potovanje. Takrat Rusija še ni začela invazije na Ukrajino in mednarodna skupnost še ni uvedla sankcij, ki so sledile po 24. februarju 2022.
Brejc ne verjame v povezave z ruskimi službami
Zgodba odpira zanimiva vprašanja tudi zaradi Jegličeve nenavadne poti iz slovenskega obveščevalnega vrha v Sibirijo.
Toda Dnevnik in APA poudarjata pomembno omejitev svojih ugotovitev. Nista našla neposrednih dokazov, da bi Jeglič sodeloval z ruskimi obveščevalnimi službami.
Tudi njegov nekdanji šef Miha Brejc takšne povezave ne ocenjuje kot verjetne.
Za Dnevnik je povedal, da ga Jegličev odhod v Rusijo ne preseneča posebej, saj je država v devetdesetih predstavljala poslovno priložnost za številna slovenska podjetja. Informacije, da je tam zastopal Gorenje, pred sedanjo preiskavo ni poznal.
Novinarjem je več pozornosti vzbudilo nekaj drugega. V ruskih podatkovnih zbirkah so o Jegliču našli nenavadno malo informacij, čeprav je po njihovih ugotovitvah dobil rusko državljanstvo in tam živel več let.
Preiskovalni ruski novinar Sergej Kanev je za Dnevnik odsotnost podatkov opisal kot nenavadno, vendar tudi to samo po sebi ne dokazuje povezave z obveščevalnimi službami.
Zgodba se je začela po prometni nesreči
Krivolucka do letošnjega poletja širši javnosti skoraj ni bila znana.
V ospredje je prišla po prometni nesreči predsedničinega konvoja konec julija, ko je skupaj s Pirc Musar potovala v policijskem vozilu.
Po nesreči so se začela pojavljati vprašanja o tem, kdo je dolgoletna prijateljica predsednice in zakaj je bila del varovane kolone.
Dnevnik in APA sta nato začela preverjati njeno preteklost v Rusiji.
Iz podatkov sta prišla do Jegliča in s tem do zgodbe, ki povezuje današnji krog predsednice republike z enim bolj nenavadnih likov slovenskega obveščevalnega in političnega dogajanja iz časa osamosvajanja.
Za zdaj pri tem ostaja jasna meja. Dokumenti potrjujejo nekdanjo zvezo Krivolucke z Jegličem in skupni naslov v Rusiji.
Predsednica pravi, da je za zvezo vedela, Jegliča pa nikoli ni poznala. Dnevnik in APA nista našla dokazov, ki bi Jegliča povezovali z ruskimi obveščevalnimi službami.
Urad predsednice pa se pri varnostnem delu zgodbe sklicuje na pristojne službe. Sova predsednice o Krivolucki ni opozorila na nobeno tveganje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
