Nov predlog: Država bi lahko pobrala do štirikrat več, kot ste zaslužili
Slovenija razmišlja o 5-odstotnem davku na unovčenje kripta. Pri 500 evrih dejanskega dobička bi lahko izračun pokazal 2.000 evrov davka.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Sloveniji se vrača ideja o obdavčitvi kriptovalut, vendar po precej drugačnem modelu, kot ga poznajo v večini primerjanih evropskih držav. Država bi pobrala pet odstotkov od unovčenega zneska nad 10.000 evrov na leto in ne od dejanskega dobička.
Zato bi lahko nekdo, ki bi vložil 49.500 evrov in jih pozneje unovčil za 50.000 evrov, zaslužil le 500 evrov, davek pa bi lahko znašal 2.000 evrov.
Predlog obravnava davčna skupina vladnega Strateškega sveta za gospodarstvo, ki jo vodi nekdanji prvi mož Fursa Ivan Simič.
O podrobnostih so prve poročale Finance, Simič pa je osnovni model nato potrdil za Bloomberg Adria.
Povedal je, da bi bila stopnja petodstotna, prvih 10.000 evrov letnega unovčenja bi bilo neobdavčenih, pri dokazani izgubi pa bi se lahko davku izognili. Gre še za predlog in ne za zakon.
Pri 500 evrih zaslužka bi lahko davek znašal 2.000 evrov
Najlažje si predlog predstavljamo na konkretnem primeru.
Nekdo kupi kriptovalute za 49.500 evrov in jih pozneje proda za 50.000 evrov. V resnici je zaslužil 500 evrov.
Pri predlaganem izračunu bi od 50.000 evrov najprej odšteli 10.000 evrov neobdavčenega zneska. Ostalo bi 40.000 evrov, od katerih bi pet odstotkov znašalo 2.000 evrov.
Davek bi bil tako štirikrat višji od dejanskega zaslužka.
Povsem drugače bi se izšlo nekomu, ki je bitcoin nekoč kupil za 5.000 evrov in ga prav tako prodal za 50.000 evrov. Ta bi ustvaril 45.000 evrov dobička, njegov davek pa bi po istem izračunu prav tako znašal 2.000 evrov.
Prvi bi torej državi plačal štirikrat toliko, kot je zaslužil. Drugemu bi država vzela le približno 4,4 odstotka njegovega dejanskega dobička.
Davek bi bil vezan predvsem na to, koliko denarja človek unovči, ne na to, koliko je z naložbo dejansko zaslužil.
Simič je pojasnil, da bi moral posameznik izgubo posebej dokazati z dokumentacijo.
Zakaj bi izbrali takšen sistem
Za takšnim modelom je predvsem želja po preprostejšem pobiranju davka.
Pri klasičnem davku na dobiček mora vlagatelj dokazovati, koliko je za kriptovalute plačal in koliko je z njimi zaslužil.
Pri človeku, ki je več let kupoval različne kovance po različnih cenah in jih selil med več borzami ter denarnicami, lahko izračun hitro postane zapleten.
Simičev model bi državo tega v veliki meri razbremenil. Pomemben bi bil predvsem znesek unovčenja.
Podobno rešitev je Janševa vlada poskušala uvesti že leta 2022, njeni pripravljavci pa so takrat kot enega glavnih razlogov izpostavljali prav preprostost sistema.
Simič je za Bloomberg Adria dejal, da je bilo bistvo sedanjega predloga predstavljeno že takrat.
Unovčenje ne bi pomenilo samo nakazila evrov na bančni račun. Po predlogu bi sem sodila tudi uporaba kriptovalut za nakup blaga ali storitev.
Če bi z bitcoinom kupili avtomobil, bi bila tudi takšna poraba del davčno pomembnega unovčenja.
Slovenija bi ubrala precej drugačno pot od večine Evrope
Prav način izračuna bi bil v evropskem okolju nenavaden. Večina držav, ki smo jih preverili, tako ali drugače poskuša ugotoviti dobiček, torej razliko med vrednostjo naložbe ob nakupu in prodaji.
V Avstriji so dobički iz kriptovalut praviloma obdavčeni po 27,5 odstotni stopnji.
Če je nekdo vložil 49.500 evrov in prejel 50.000 evrov, država praviloma gleda njegovih 500 evrov dobička in ne vseh 50.000 evrov prodajne vrednosti.
Podobno je v Italiji, kjer davčna uprava za kapitalske dobičke iz kriptosredstev navaja 26 odstotno stopnjo. Tudi tam je v središču plusvalenca oziroma ustvarjeni dobiček.
Na Poljskem je sistem še bolj neposreden. Davčna uprava pojasnjuje, da se 19 odstotni davek računa od dohodka. Če so stroški nakupa višji od prihodkov od prodaje in dobička ni, tudi davka ni.
Francija zasebnim vlagateljem prav tako obdavčuje ustvarjene kapitalske dobičke. Trenutna uradna navodila navajajo skupno 31,4 odstotno obremenitev po pavšalnem režimu, vendar se tudi ta odstotek nanaša na dobiček in ne na celotno vrednost prodanih kriptovalut.
Takšna obdavčitev v svetu ni brez primere. Zelo podoben pristop že uporablja Indonezija, kjer država od avgusta lani pobira končni davek od same vrednosti kriptotransakcije in ne od izračunanega dobička.
Razlika je predvsem v višini. Pri domačih platformah znaša indonezijski davek le 0,21 odstotka vrednosti transakcije, slovenski predlog pa predvideva pet odstotkov od letnega unovčenja nad 10.000 evrov.
Hrvati in Portugalci nagrajujejo potrpežljivost
Še bolj zanimiva je primerjava s Hrvaško in Portugalsko, saj lahko dolgoročnemu vlagatelju tam davek povsem odpade.
Hrvaška davčna uprava je februarja letos ponovno pojasnila, da se kapitalski dobiček pri prodaji kriptosredstev, ki jih je posameznik imel več kot dve leti, ne obdavči.
Na Portugalskem je obdobje še krajše. Dobički od kriptosredstev, ki jih ima posameznik najmanj 365 dni, so po tamkajšnjem zakonu izključeni iz obdavčitve.
Pri krajšem obdobju se sicer praviloma upošteva pozitivna razlika med dobički in izgubami, za katero zakon določa 28 odstotno posebno stopnjo.
Tudi Nemčija daje velik pomen času. Nemško finančno ministrstvo pojasnjuje, da lahko dobiček pri zasebnem imetniku zapade pod obdavčitev, kadar med nakupom in prodajo kriptosredstva ni minilo več kot eno leto.
Tudi britanski sistem izhaja iz dobička. Njihova davčna uprava pri prodaji kripta od prodajne vrednosti odšteje nakupno vrednost in dovoljene stroške ter tako ugotovi kapitalski dobiček.
Slovenski predlog bi bil zato med preverjenimi državami precejšnja posebnost. Ne toliko zaradi petodstotne stopnje, ki je na prvi pogled nizka, ampak zaradi osnove, od katere bi jo računali.
Pet odstotkov je lahko manj od 30 in hkrati veliko več
Primerjava davčnih stopenj je zato lahko zavajajoča.
Avstrijskih 27,5 odstotka zveni precej višje od slovenskih pet odstotkov. Toda če človek pri prodaji za 50.000 evrov dejansko zasluži le 500 evrov, bi 27,5 odstotka od dobička pomenilo 137,50 evra.
Po sedanjem slovenskem predlogu bi lahko izračun pokazal 2.000 evrov.
Pri zelo uspešnem vlagatelju bi bilo ravno obratno. Če bi nekdo vložil 5.000 evrov in unovčil 50.000 evrov, bi mu petodstotni model pustil skoraj ves 45.000 evrov visok dobiček. Plačal bi le 2.000 evrov.
Zato bi predlog izrazito različno vplival na ljudi z visokimi in nizkimi donosi.
Furs bo imel odslej tudi precej boljši pregled
Novi davek bi prišel v času, ko postaja trgovanje s kriptovalutami za davčne uprave veliko preglednejše.
Od začetka letošnjega leta morajo ponudniki kriptostoritev izvajati postopke preverjanja uporabnikov in zbirati podatke.
O transakcijah iz leta 2026 bodo začeli poročati leta 2027, Furs pa bo informacije avtomatično izmenjeval z drugimi državami Evropske unije in državami, ki sodelujejo v mednarodnem sistemu CARF.
Če bo vlada Simičev model dejansko prevzela, bo zato novi davek lažje nadzorovati kot ob prvem poskusu pred štirimi leti.
Največje vprašanje pa ostaja vsebinsko. Večina primerjanih držav poskuša obdavčiti tisto, kar je vlagatelj zaslužil. Predlagani slovenski sistem bi zaradi preprostosti precej večjo težo dal temu, koliko je vlagatelj unovčil.
Razlika med obema pristopoma je lahko majhna. Lahko pa pomeni tudi primer, v katerem človek zasluži 500 evrov in dobi račun za 2.000 evrov davka.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
