Sašo Švigelj

V letošnjem šolskem letu je šolanje začelo 19.935 otrok. Številka je nekoliko manjša kot lani, ko jih je prvič v šolske klopi sedlo 20.173. Med letošnjimi prvošolci so otroci, rojeni leta 2019, pa tudi tisti, ki so bili rojeni leto prej, a so šolanje začeli z enoletnim zamikom.

Statistika kaže, da je takšnih primerov vse več. V šolskem letu 2023/2024 je bilo takih kar 11,5 odstotka, torej približno vsak deveti.

Čeprav zakon določa, da otrok v prvi razred vstopi v letu, ko dopolni šest let, praksa kaže, da se to ne zgodi vedno. Ko starši, učitelji ali zdravniki ocenijo, da otrok na določenih področjih še ni povsem dozorel, pride v poštev možnost odloga. Končno odločitev sicer sprejme ravnatelj, a vedno na podlagi strokovnega mnenja.

Kaj vodi starše do te odločitve?

Razlogov za odložitev vpisa je več, pojasnjuje psihoterapevtka dr. Brigita Chuuya Jezeršek. Pogosto gre za opažanja, da otrok na čustvenem, socialnem ali govornem področju še ni povsem pripravljen na zahteve šole. Nekateri starši odločitev sprejmejo tudi zato, da bi otroku omogočili še eno leto brezskrbnega otroštva in igre, preden stopi v zahtevnejše šolsko okolje.

Odločitev pa nikoli ne temelji na le enem dejavniku. Kot pravi Chuuya Jezeršek, je vedno vpleten širši kontekst: primerjave z vrstniki, lastne izkušnje staršev iz šolskega sistema in občutek odgovornosti, da storijo tisto, kar bo otroku v dolgoročno korist.

»Na eni strani jih vodi želja, da bi otroku olajšali prilagoditev, na drugi pa dvom, ali dodatno leto pomeni zamudo pri razvoju. Odločitev je zato redko lahka, oblikuje se v prepletu strokovnih mnenj ter starševske intuicije, opažanj in skrbi,« pojasnjuje. Veliko težo ima tudi mnenje vzgojiteljev, ki otroka poznajo v skupini in lahko dobro ocenijo, kako dosega razvojne mejnike v primerjavi z vrstniki.

Brigita Chuuya Jezeršek

Najpogostejše skrbi, ki bremenijo starše

Starše ob vstopu otroka v šolo najpogosteje muči vprašanje čustvene zrelosti: ali bo njihov otrok čustveno dovolj stabilen, da bo zmogel ločitev od doma in se znašel v zahtevnejšem šolskem okolju. Pogosta je tudi skrb glede socialnih veščin: ali se bo otrok uspešno vključil med vrstnike, bo znal navezovati stike, sodelovati in sprejemati pravila v skupini.

Pomemben dejavnik skrbi je tudi otrokov govorni razvoj, saj jasna komunikacija neposredno vpliva na uspešno sledenje pouku. Poleg tega starši opazujejo otrokovo pozornost, sposobnost mirnega sedenja in vztrajanja pri nalogah.

Vse te skrbi imajo skupni imenovalec, in sicer željo, da bi otrok v šoli ne bil le kos zahtevam, ampak bi se tudi počutil varnega, sprejetega in uspešnega. Vse to so veščine, ki jih šolski vsakdan zahteva, in prav zato se številni starši sprašujejo, ali bi dodatno leto priprav otroku koristilo, navaja psihoterapevtka.

Prednosti poznejšega vpisa

Če otrok v šolo vstopi leto kasneje, lahko pridobi več samozavesti, zrelosti in socialnih veščin. »Dodatni čas lahko pomeni bolj razvite socialne veščine, večjo zmožnost koncentracije in boljše obvladovanje čustev. Ko otrok pride v šolo bolje pripravljen, pogosto doživi več uspeha, kar pozitivno vpliva na njegov odnos do učenja,« pojasnjuje Chuuya Jezeršek.

Pomembno pa je razumeti, da odloženi vstop ne pomeni nujno celega leta, temveč včasih le nekaj mesecev. Razlika med otrokom, rojenim januarja, in tistim, rojenim avgusta, je lahko velika – kljub temu da oba v šolo stopita istega septembra.

Jure Kljajić

Kasnejši vstop ima lahko tudi drugo plat

Otrok se lahko v vrtcu znajde brez svojih prijateljev, saj ti v šolo odidejo prej. Hkrati pa je kasneje otrok po starosti starejši od večine sošolcev, kar lahko v določenih obdobjih postane občutljivo, sploh v obdobju pubertete. Razlika v starosti se lahko pokaže pri telesnem razvoju, interesih ali načinu razmišljanja, kar lahko vpliva na občutek pripadnosti skupini. Poleg tega, da odlog šolanja ni rešitev za vse težave.

Če ima otrok specifične primanjkljaje ali posebne potrebe, samo dodatno leto ne odpravi teh izzivov, pogosto je pomembnejše, da prejme ustrezno strokovno podporo.

Vpliv na otrokovo samopodobo

Kadar otrok v šolo vstopi dovolj zrel, je učinek na njegovo samopodobo običajno zelo pozitiven. Uspeh pri šolskih nalogah gradi notranji občutek kompetentnosti in krepi samozavest. Po drugi strani pa se lahko pojavi občutek drugačnosti, če otrok zazna, da je starejši od sošolcev.

V takih primerih je bistveno, da odrasli otroku razložijo odločitev kot podporo, ne kot pomanjkljivost. »Ko otrok razume, da mu je bilo leto podarjeno zato, da je postal močnejši in pogumnejši, to postane vir njegove moči, ne sramu,« poudarja psihoterapevtka.

"Izjemno visoka pričakovanja staršev so otrokom položena že v zibelko"

Trend kasnejšega vstopa ni naključen. Šolski program je danes zahtevnejši kot nekoč, pričakovanja pa se začnejo že zgodaj. Otroci so izpostavljeni dražljajem tehnologij, a imajo manj priložnosti za gibanje in spontano igro z vrstniki.

Psihoterapevtka pravi, da se pogosto pošali z besedami: »Nekaterim otrokom so izjemno visoka pričakovanja staršev položena v zibelko, še preden se sploh rodijo.« Poudarja tudi dejstvo, da otroci danes preživijo manj časa zunaj, kjer bi lahko z gibanjem razvijali telesno moč in koordinacijo ali pa skozi igro sodelovali, sklepali prijateljstva in reševali spore.

Ob dražljajih tehnologije imajo otroci premalo priložnosti za resničen stik in ustvarjalno igro. Moramo pa se zavedati, da se otroci razvijajo različno hitro, pravi. »Odločitev o kasnejšem vstopu v šolo zato pogosto ni znak šibkosti, temveč pogosto premišljena pot, kako otroku omogočiti varnejši in uspešnejši začetek šolanja.«

Jure Kljajić

Nasvet za starše, ki se bojijo, da bi "zamudili" leto šolanja

Starši, ki se bojijo, da bi otrok z odlogom »izgubil leto«, se pogosto sprašujejo, ali bo s tem zaostal. A po izkušnjah strokovnjakov se pogosto zgodi ravno obratno. Otrok, ki pride v šolo bolj pripravljen, gradi samozavest, ki ga spremlja dolga leta.

Vprašanje, ki ga je vredno postaviti, je: »Ali je leto res izgubljeno ali pa je to dragocena naložba v otrokovo prihodnost?« poudarja Chuuya Jezeršek. Njeno glavno sporočilo staršem je jasno: bolj kot to, kdaj otrok začne, je pomembno, da začne pripravljen.

Psihoterapevtka staršem še svetuje, naj zaupajo svojemu opazovanju in intuiciji, hkrati pa naj poiščejo pogovor s strokovnjaki in njihovo mnenje o tej pomembni odločitvi.

Otroku naj odločitev predstavijo kot nekaj, kar je zanj dobro, in ne kot pomanjkljivost. Tako bo otrok začel šolo s sporočilom: »Dobil sem še eno leto, da sem postal močnejši in pogumnejši.« In to je sporočilo, ki mu bo ostalo za vse življenje, zaključi.