Marko Vaupotič

"Ti odjemalci omrežje obremenjujejo bistveno manj, kot dejansko po novem plačujejo prispevka za omrežnino. To so podjetja, ki proizvajajo ključne materiale za vso industrijo. Če želimo ohraniti močno industrijsko jedro in delovna mesta v Sloveniji, je nujno, da so stroški pravični, pregledni in sorazmerni," je v današnjem sporočilu za javnost zapisala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Zbornica priznava, da novela akta o omrežnini prinaša nekatere prilagoditve za sezonske odjemalce, kot so žičnice in namakalni sistemi, ter spremembe pri obračunu za črpalne hidroelektrarne, hranilnike in proizvajalce pri odjemu električne energije za lastno rabo. Pušča pa ob strani intenzivne odjemalce, ki so zaradi stalnega in predvidljivega odjema ključni za stabilnost sistema. "Ti odjemalci ne povzročajo koničnih obremenitev sistema, temveč celo prispevajo k njegovi stabilnosti in znižanju stroškov sistemskih storitev ter izravnave," pravi Nahtigal.

Agencija za energijo

Z novembrom se vrača višja omrežnina. Koliko bo višji račun za elektriko?

V zbornici so kritični, da bi imele predvidene spremembe časovnih blokov in metodologije dogovorjene moči pri industrijskih podjetjih, ki delajo 24 ur sedem dni na teden, zanemarljiv učinek na skupni strošek.

Predlagajo poseben tarifni režim

V GZS poudarjajo, da je novi sistem omrežnine najbolj prizadel industrijo materialov - kovinsko, kemično, papirno industrijo in industrijo nekovinskih mineralnih izdelkov - ki je energetsko intenzivna, prispeva pa okoli tri odstotke k bruto domačemu proizvodu (1,8 milijarde evrov v 2023) in zajema okoli 640 podjetij s 27.000 zaposlenimi. Zato GZS predlaga poseben tarifni režim za elektrointenzivne odjemalce ali strukturno znižanje omrežnine za energijo za odjemalce s priklopom na visoko napetost in srednjo napetost na zbiralkah.

Nadgradnja obstoječega

Spremenili bodo način obračunavanja omrežnine: kaj to pomeni za vas?

Predlaga tudi uvedbo industrijskega energijskega bloka brez sezonskega razlikovanja, obračun omrežnine za moč po sočasnih sistemskih konicah (podjetja bi plačevala stroške sorazmerno svojemu dejanskemu vplivu na omrežje, ne glede na lastne vrhove odjema), uvedbo mehanizma rezervacije oz. vrnitve moči (ki bi omogočil sproščanje neizkoriščenih kapacitet za nove priključitve in s tem boljšo izrabo omrežja), spodbude za fleksibilnost in prilagodljivost odjema kot del metodologije (podjetja, ki bi npr. v izrednih razmerah lahko hitro prilagodila porabo, bi bila za to nagrajena, sistem pa bi pridobil dodatno stabilnost) ter triletno postopno uvajanje novih tarifnih režimov v več fazah.

Ob tem GZS poudarja, da bi bilo treba učinke sprememb analizirati še pred njihovo uvedbo. Svoje pripombe na predlog novele akta je v okviru javne obravnave, ki je potekala do konca avgusta, posredovala agenciji.

Predviden postopni dvig najdražje tarifne postavke

Med drugim je predlagano podaljšanje časovnega bloka nizke in srednje obremenitve znotraj delovnika, kar naj bi odražalo predvsem močno rast proizvodnje elektrike iz sončnih elektrarn, ki je največja sredi dneva. Ob tem bi se ohranili višja in nižja sezona ter pet časovnih blokov na letni ravni oz. trije znotraj dneva, bi bila pa na dela prost dan po novem le dva časovna bloka.

Da ne bi bilo prevelikega vpliva na decembrsko inflacijo, je predviden postopni dvig tarifne postavke za časovni blok 1, ki velja v zimski sezoni in je lani povzročil največji skok stroška glede na poletno sezono. Tako bi bila tarifna postavka za blok 1 za gospodinjstva znižana že za letošnja november in december, in sicer bi letos odražala 40 odstotkov ciljne vrednosti, v letu 2026 60 odstotkov in v letu 2027 80 odstotkov ciljne vrednosti. Ostale tarifne postavke za letos bi ostale nespremenjene.

Spremembe so predvidene tudi pri dogovorjeni moči. Agencija je že ukinila obračunavanje presežne moči za odjemalce, ki dogovorjene moči ne spreminjajo, s predlagano spremembo metodologije pa bi povečala število upoštevnih konic in upoštevno obdobje.

Ugodneje bi bili obravnavani uporabniki s sezonskim značajem, kot so upravljalci namakalnih sistemov in smučišč, upoštevane pa so tudi spremembe zakona o oskrbi z električno energijo, ki uvajajo izjeme pri plačevanju omrežnine za črpalne hidroelektrarne in baterijske hranilnike, priključene na srednje- in visokonapetostno omrežje.