Primož Lavre

Veliko govorimo o motnjah v prometu, ki voznike med vožnjo spravljajo v nevarne situacije. Uporaba mobilnih telefonov, prehranjevanje za volanom, ličenje in drugi moteči dejavniki so dokazano vzroki prometnih nesreč. O eni od motenj pa se ne govori dovolj: obcestnih oglasnih panojih.

Že tako je naše okolje preplavljeno z različnimi vizualnimi dražljaji, oglaševanje pa je postalo sestavni del vsakdana, a pogosto s svojim agresivnim pristopom predstavlja moteč dejavnik, ki vpliva na varnost v prometu.

Velika večina bi jih prepovedala

Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa (AVP), o tem pravi: »Ko se usedemo za volan, bi morale biti naše roke na volanu, pogled na cesti, misli pa osredotočene na vožnjo.« In dodaja, da oglasni panoji predstavljajo dodatno motnjo, ki vpliva na reakcijski čas in zaznavanje prometa.
Spletna anketa AVP, v njej je sodelovalo 2500 voznikov, pa je ponudila nekaj zanimivih podatkov. Kar 84 odstotkov voznikov redno zaznava oglasne panoje ob cestah, kar kaže na njihovo močno vizualno prisotnost. Na drugi strani pa je 90 odstotkov vprašanih menilo, da so obcestni oglasi moteč dejavnik, ki vpliva na zbranost in tako zmanjšuje zmožnost opazovanja prometne signalizacije.

Robert Balen

Tretjina vprašanih je že imela negativno izkušnjo v prometu prav zaradi obcestnih oglasov. »In kar je najpomembnejše, kar 95 odstotkov vprašanih podpira ukrepe za omejevanje števila in vrste oglasnih panojev. Sodobni oglasni panoji, še posebno osvetljeni in digitalni, izstopajo v vizualnem polju voznika in pomembno vplivajo na njegovo zbranost. To potrjuje potrebo po bolj premišljenem umeščanju in regulaciji oglaševanja ob cestah,« je povedal Sebastijan Turk z AVP.

Navzkrižje zakonodaje in pristojnosti

Zakaj je torej pri nas toliko takšnih oglasov? Na primer v zahodni Evropi jih ne opazimo toliko, v vzhodni in južni pa jih je veliko več. Kot kaže, je to tudi pravno vprašanje. Gordana Grahek z direkcije za infrastrukturo je povedala, da se prav na tem področju križajo različne pristojnosti, ki dovoljujejo kar nekaj  zakonski vrzeli ter tako tudi postavitev in ohranjanje oglasnih panojev, ki bi morali biti že zdavnaj odstranjeni.

»A ker gre za še vedno atraktiven način oglaševanja, se občasno na lokacijah, kjer so se objekti v sklopu inšpekcijskega nadzora že odstranili, pojavljajo novi,« je povedala Metka Kuhar, direktorica inšpektorata za infrastrukturo, »oglaševalci pa so iznajdljivi in panoje pomikajo iz varovalnih pasov na kmetijska zemljišča, kar pomeni, da nadzor preide na kmetijske inšpektorje.«

O tem, kako spretno lahko zaobidejo zakonodajo, pričajo tudi številni primeri, ko so lastniki oglasnih panojev podjetja, registrirana v BIH ali na Madžarskem, kar pomeni, da so tako rekoč nedosegljiva in je težko izvesti upravni postopek, postopki so dolgi.

Zato bi morali spremeniti zakonodajo, ki bi odgovornost za panoje prenesla na lastnike zemljišč.

Dars jih noče, ponekod so jim že pristrigli krila

Na Darsu poudarjajo, da kot upravljavec avtocest in hitrih cest že nekaj časa nasprotujejo umeščanju oglasov v vidno polje avtocest: »Obcestni prostor avtocest je vizualno onesnažen. Naša prednostna naloga je prometna varnost, zato si prizadevamo, da bi bilo oglaševanje v vidnem polju avtocest prepovedano, pa tudi oglaševanje znotraj mest, ko so objekti postavljeni tako, da se z avtoceste vidijo.« 

Prometni psiholog Marko Polič s filozofske fakultete v Ljubljani pa je opozoril, da so oglasnih panoji zasnovani tako, da pritegnejo pozornost, in tako odvračajo pozornost voznikov od osnovne naloge, vožnje. Ali lahko potem vsebina panojev odtehta vsiljivo prisotnost oglasov? Jih povsem prepovedati ali razmisliti o njihovi razumni postavitvi?

Robert Balen

Kot primer dobre prakse, da je vendarle mogoče zajeziti širjenje oglasov, sicer izpostavljajo Kranjsko Goro, kjer je občina po dolgotrajnih postopkih omejila velike panoje v skrbi za naravno in kulturno dediščino. »Zavzemamo se tudi za ohranitev kozolcev v prvotni funkciji, ne pa kot stojal za oglase,« je dejala županja Henrika Zupan. In tako opozorila, da kozolce kot del kulturne dediščine na ta način degradirajo v navadna stojala za panoje.

Seveda je na drugi strani interes oglaševalcev. Iz podjetja Amicus, ki je eden od ponudnikov zunanjega oglaševanja, so opozorili tako na problem nelegalnih objektov kot na pomen oglaševanja za razvoj ekonomije, kulture in športa. Po njihovem mnenju je treba reklamne panoje smiselno omejiti, ne pa prepovedati, in najprej odstraniti nelegalne panoje ter nato določiti, kje in koliko naj bi bilo legalnih.

Profimedia