V Ukrajino francoski in britanski vojaki, ne pa tudi nemški in italijanski
Okoli vprašanja varnostnih jamstev za Ukrajino naj bi na strani zaveznikov našli soglasje, najbolj problematična ostajajo ozemeljska vprašanja.
Voditelji zaveznic Ukrajine, vključno s slovenskim premierjem Robertom Golobom, so se v torek zbrali v Parizu, kjer so obravnavali predvsem vprašanje varnostnih jamstev, ki ostaja eno ključnih odprtih vprašanj zadnje različice predloga za končanje vojne v Ukrajini. Gre seveda za ukrajinsko-ameriški predlog, v katerega bodo morali Američani nato prepričati še Rusijo, kar se za mnoge analitike zdi misija nemogoče.
Sodeč po izjavah za javnost po srečanju so se zaveznice dogovorile o trdnih varnostnih jamstvih, ki bodo začela veljati po morebitni prekinitvi ognja. Zaveznice so prepričane, da mora biti zagotavljanje suverenosti in trajne varnosti Ukrajine sestavni del mirovnega dogovora in da bo vsak dogovor moral biti podprt z močnimi varnostnimi jamstvi za Ukrajino.
Večnacionalne sile v Ukrajini
V luči tega so se pripravljene zavezati sistemu politično in pravno zavezujočih jamstev, ki se bodo aktivirala, ko bo začela veljati prekinitev ognja, so sporočili iz Elizejske palače.
V skladu z dogovorom bi ZDA vodile mehanizem za nadzor in preverjanje prekinitve ognja po morebitni sklenitvi mirovnega dogovora, medtem ko so francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podpisali dogovor o nameri razporeditve sil v Ukrajini. Ta torej predvideva, da bodo v primeru prekinitve ognja Francija, Združeno kraljestvo in drugi zavezniki na ozemlju Ukrajine razporedili svoje vojake.
V Elizejski palači so pojasnili, da bi bile večnacionalne sile med drugim namenjene podpori obnove ukrajinskih sil in odvračanju morebitne agresije. Te bi vodila Evropa, vključeni pa bodo tudi neevropski člani koalicije ob morebitni podpori ZDA.
Brez nemških in italijanskih vojakov
Zaveznice bodo dokončno oblikovale tudi zavezujoče obveznosti, v katerih bodo opredelile pristop k podpori Ukrajini in ponovni vzpostavitvi miru v primeru prihodnjega vnovičnega napada Rusije. Te zaveze bodo lahko vključevale uporabo vojaških zmogljivosti, obveščevalno in logistično podporo, diplomatske pobude ter sprejetje dodatnih sankcij.
Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju v Parizu dejal, da bi se nemške sile lahko pridružile večnacionalnim silam, a da bi delovali z ozemlja, ki meji na Ukrajino. Italijanska premierka Giorgia Meloni pa je zatrdila, da Italija ne bo napotila svojih sil na teren.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta medtem srečanje zaveznic v Parizu označila za produktivno.
Kaj na vse skupaj pravijo Američani
Dogajanje komentiral tudi posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff, ki se je srečanja udeležil skupaj z zetom ameriškega predsednika Donalda Trumpa Jaredom Kushnerjem. Po besedah Witkoffa so se pogovori o varnostnih jamstvih, ki bi v veljavo stopila po končanju vojne, v glavnem zaključili.
»Menimo, da smo v glavnem končali z varnostnimi protokoli, ki so pomembni, da ukrajinsko ljudstvo ve, da ko se to konča, se konča za vedno,« je dejal Witkoff, ki je obenem priznal, da zdaj najbolj problematično področje ostajajo ozemeljska vprašanja. »Upamo, da bomo lahko dosegli določene kompromise v zvezi s tem,« je dodal.
