Minister Novak: Na terenu je bilo dnevno več kot 1000 strojev in več kot 1500 delavcev
Bliža se druga obletnica uničujočih poplav, ki so opustošile več delov Slovenije. Pristojni bodo na današnji novinarski konferenci podali več informacij o stanju obnove, odprave škode in načrtih.
Slovenijo so na začetku avgusta 2023 prizadele katastrofalne poplave. Šlo je za najhujšo naravno nesrečo v zgodovini države, posledice na infrastrukturi pa so vidne še danes.
Na današnji novinarski konferenci bodo več informacij o izvajanju del na vodotokih, stanju na področju odprave škode na občinski infrastrukturi, financiranju obnove in prihodnjih vlaganjih predstavili minister za naravne vire in prostor Jože Novak, državna sekretarja Lidija Kegljevič Zagorc in Miran Gajšek ter predstavniki direktorata za vode, urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč in Direkcije RS za vode.
Prvi je pred novinarje stopil Novak, ki je poudaril, da nas je ta naravna nesreča zaznamovala, a je obenem pokazala, da znamo v najtežjih trenutkih stopiti skupaj. Pojasnil je še, da so lastniki poškodovanih objektov sploh prvič v zgodovini prejeli predplačila za nujne obnove, pri čemer je bilo več kot 7350 posameznikom izplačanih kar 35,7 milijona evrov, še 65 milijonov evrov je bilo izplačanih izrednih denarnih pomoči, v obravnavi pa je več kot 5000 vlog tako fizičnih kot pravnih oseb za končno obnovo in sanacijo.
Novak je poudaril še, da so bile do lanskega julija v celoti končani vsi intervencijski in izredni ukrepi na vodotokih, dela pa so obsegala kar 850 kilometrov vodotokov. Na terenu je bilo dnevno več kot 1000 strojev in več kot 1500 delavcev, ta »enkratni dogodek« pa je presegal vse takratne predvidene zmogljivosti, ki so štele »nekaj deset, morda sto ljudi.« Ob tem po njegovih besedah ne gre pozabiti, da je bila to samo ena od naravnih nesreč, sanacije pa so morali izvajati tudi za druge.
Spomnil je še, da je bil lani nato sprejet sanacijski program, 5-letna sanacija, v skladu s katero pa morajo biti vse rešitve »nič več začasne, temveč trajne in odporne na podnebne spremembe.« Za to sanacijo je predvidenih kar 2,3 milijarde evrov, od tega 1,3 milijarde evrov za urejanje vodotokov in 800 milijonov evrov za občinsko infrastrukturo.
Sredstva na računu več kot polovice upravičencev
Direktor urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč Ervin Vivoda je povedal, da je več kot polovica upravičencev že prejela vsa potrebna sredstva za obnovo. »S predplačili občinam v skupni višini 218 milijonov evrov smo omogočili neprekinjeno izvajanje obnove po zaključenih interventnih ukrepih,« je povedal. Z obnovo želijo doseči, da se škoda na objektih ne bi ponovila, bo pa treba v bodoče računati tudi na nove dogodke, do katerih bo prišlo zaradi podnebnih sprememb, je še dodal Vivoda.
Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek je izpostavil pomen spreminjanja prostorskih aktov. Kot je povedal, so občine s pomočjo ministrstva sprejele 17 novih prostorskih aktov, ki bodo omogočili gradnjo novih stanovanjskih objektov za najhuje prizadete v ujmah. Vsi ti akti so bili po njegovih besedah sprejeti v manj kot enem letu.
Državna sekretarka na ministrstvu Lidija Kegljevič Zagorc je zagotovila, da so pristojne službe stalno na terenu in ukrepe oblikujejo na podlagi tam pridobljenih informacij. »Na podlagi vseh teh informacij ugotavljamo, da ozko grlo pri izvajanju sanacijskih programov niso administrativne ovire, kot se velikokrat navaja v javnosti, temveč omejeni kadrovski viri na vseh ravneh,« je povedala.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
