##IMAGE-2232700##

Zavod RS za varstvo narave nadaljuje monitoring kosca na območju Natura 2000 Dobrava - Jovsi. Spremljanja v zadnjih letih so pokazala spodbuden trend povečevanja populacije te ogrožene vrste na mokrotnih travnikih ob reki Sotli, k čemur so pripomogli tudi rezultati projekta LIFE.

Tako kot doslej bodo tudi letos izvedli dva popisa. Prvega bodo opravili danes v poznih večernih urah, ko se bodo popisovalci na teren odpravili ob 22. uri. Drugi popis pa bo predvidoma 13. junija.

Nočno oglašanje koscev (Crex crex), njihov značilni »krek-kreek« je dalo tem pticam ime, saj spominja na brušenje koscev. Opozarja pa tudi da je travnike potrebno kositi, da naslednje leto tam spet pojejo kosci.

Mokrotni travniki v Jovsih ob reki Sotli so, kot rečeno, življenjski prostor kosca, redke in ogrožene travniške ptice. Območje je zato vključeno v omrežja Natura 2000.

Kosce v Jovsih popisujejo že od leta 1993. Spremljanje kaže, da tu gnezdi stabilna populacija, ki šteje 15 do 20 pojočih samcev. Ptico ogrožajo predvsem zgodnja košnja, ki usodno zmanjšuje število izvaljenih mladičev, pa tudi opuščanje košnje, zaradi katere se travniki zaraščajo in se na ta način zgublja primeren gnezdilni habitat.

Da bi kosci ob reki Sotli imeli čim boljši gnezditveni uspeh, je Zavod RS za varstvo narave s pomočjo projekta LIFE »Natura 2000 v Sloveniji - upravljavski model in informacijski sistem« med leti 2005 in 2007 spodbujal lastnike travnikov ter jim zagotovil finančna nadomestila za izvedbo pozne košnje na dobrih 100 ha travnikov. Ohranitev ekstenzivnega gospodarjenja s travniki, z minimalnim vnosom gnojil in čim bolj pozno košnjo, je nujno za dolgoročno ohranitev kosca. Ugoden vpliv pozne košnje v času izvajanja projekta so potrli tudi lanskoletni popisi, ko smo našteli preko 30 pojočih samcev.

Spremljanje številčnosti kosca se v izvaja junija, ko samci praviloma cele noči z glasnim oglašanjem označujejo svoje teritorije in privabljajo samice. Za čim boljše ovrednotenje števila koscev je treba izvesti vsaj dva nočna popisa v sezoni.

Popis kosca bo potekal pod vodstvom Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju z dolgoletnimi sodelavci z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS BirdLife Slovenija, Turističnim društvom Kapele ter domačini.

Razširjen je v Evropi in Sibiriji, prezimuje pa v Centralni in Južni Afriki. Svetovna populacija je ocenjena na 1,7 do 3 miljone, slovenska pa na 500-600 samcev.

Njegov življenjski prostor so ekstenzivni travniki, kjer si iz travnatih bilk na tleh splete gnezdo. V zadnjih 100 letih opažamo velik upad populacije v Severni in Zahodni Evropi, tudi v Sloveniji.

Le malokateri vrsti ptice je bila v zadnjem desetletju namenjena tolikšna pozornost ornitologov kot prav koscu. Analiza podatkov o velikostih populacij in razširjenosti vrste v Evropi je pokazala, da sta se številčnost in območje naselitve vrste v zadnjih desetletjih močno zmanjšali. Nekdaj zelo številna in pogosta vrsta je v številnih državah Srednje in Zahodne Evrope doživela skoraj popoln populacijski zlom, saj v tem prostoru danes ne najdemo več države s populacijo kosca, ki bi presegala nekaj sto teritorialnih samcev. Razlogi za takšno stanje se skrivajo v spremembah v kmetijstvu. Kosci so v Srednji in Zahodni Evropi večinoma odvisen od ekstenzivnih pozno košenih travnikov, saj lahko le na takšnih travnikih varno skrijejo svoja gnezda in uspešno speljejo mladiče. Upadanje številčnosti kosca se je začelo kmalu po uvedbi strojnega načina košnje. Zaradi hitrejše košnje se je namreč močno povečalo število uničenih gnezd in mladičev. Za kosce poguben učinek je imelo nadaljnje izboljševanje strojev za košnjo, uvajanje mineralnih gnojil in spreminjanje travnikov v njive. Rezultati teh sprememb so bili vedno zgodnejša in hitrejša košnja ter krčenje površine primernega habitata.

Kosci se vrnejo na svoja gnezdišča iz prezimovališč v Afriki konec aprila ali v začetku maja. Najprej se vrnejo samci, samice pa jim sledijo nekaj dni kasneje. V primeru uspešne gnezditve se kosci vrnejo na isto širše območje, ki so ga zasedali v prejšnjem letu. Samci se začnejo oglašati nekaj dni po prihodu na gnezdišča. V času vrnitve koscev na gnezdišča, travniška vegetacija še ni dovolj visoka, da bi koscem nudila ustrezno kritje. Kosci se tako v prvih dneh po vrnitvi zadržujejo v mejicah, grmiščih, osamelih grmih sredi travnikov, zaraščenih kanalih, predelih z visokim šašjem in podobnih območjih z višjo vegetacijo, kasneje pa se premaknejo na travnike. Samci ki se oglašajo, so še posebej izpostavljeni plenilcem, zato si za svoja pevska mesta izberejo predele z višjo vegetacijo.

Ekstenzivni travniki - najpomembnejši habitat kosca v Evropi - izginja zaradi sprememb v kmetijstvu. Intenzifikacija kmetijske proizvodnje z gnojenjem in dosejevanjem spreminja floristično in fizionomsko strukturo travnikov, tako da ti niso več primerni za kosce. Travniška vegetacija postane zaradi uporabe gnojil gostejša in za kosce neprehodna, zmanjša pa se tudi številčnost nevretenčarjev, ki so koscem glavna hrana. Posledično se takšni travniki tudi kosijo bolj zgodaj, kar poveča smrtnost koscev. Ekonomsko nizko produktivni ekstenzivni travniki se tudi pogosto spreminjajo v njive in intenzivne pašnike, neprimerne za kosca.

Pomemben vir ogrožanja kosca je tudi izguba mokrišč, zlasti robnih delov močvirij, ki predstavljajo pomemben refugij za kosce v času, ko travniška vegetacija še ni dovolj razvita. Sem sodi tudi vzdrževanje oziroma čiščenje kanalov in melioracijskih jarkov, ki odstrani vso obrežno vegetacijo. Regulacije rek in melioracije vlažnih travnikov preprečujejo poplavljanje in omogočajo zgodnejšo košnjo, pogubno za mladiče koscev.