A. K.

##IMAGE-3317706##

Seja krškega občinskega sveta je minila predvsem v znamenju razprave o več kot 6 milijonov evrov vrednem projektu, katerega glavni cilj je zgraditi odprto širokopasovno omrežje. V krški občini je namreč še vedno več kot 10.000 prebivalcev, ki zaradi različnih razlogov nimajo dostopa do hitrega omrežja elektronskih komunikacij. To naj bi se spremenilo že v kratkem.

"Cilj investicije je, da pokrijemo tista območja občine, kjer širokopasovno omrežje še ni zgrajeno in kjer ni tržnega interesa za gradnjo takega omrežja," je povedal eden izmed pobudnikov projekta na krški občini Andrej Sluga.

Problematične so predvsem vasi, kjer imajo prebivalci še vedno težave z dostopanjem do interneta, saj so povezave velikokrat zelo počasne. Kljub temu pa širokopasovnega omrežja ne bodo deležni vsi, ampak bo gradnja zajela le približno 8.000 ljudi oziroma približno 2.600 gospodinjstev v krški občini.

"Če bi hoteli priti do vsakega doma v občini, bi potrebovali vsaj 15 milijonov evrov," je bil jasen Sluga.

Večino sredstev za gradnjo več kot 6 milijonov evrov vrednega širokopasovnega omrežja naj bi prispevala Evropska unija, preostanek pa država. Pogoj za njuno sofinanciranje je bil le, da občina poišče zasebnega partnerja, ki bi pri gradnji sodeloval s svojim finančnim vložkom. Po dveh neuspelih razpisih, je to vlogo prevzelo krško komunalno stavbno podjetje Kostak, ki naj bi za izgradnjo omrežja širokopasovnih komunikacij prispevalo milijon evrov, v zameno pa bo lahko 20 let upravljalo z omrežjem.

"Dvajset let je zame izredno dolga doba in menim, da bo imel tudi upravljavec prihodke od tega omrežja," je bil kritičen Janez Požar.

Če bo krška občina na razpisu za evropska sredstva uspešna, se bo gradnja omrežja lahko začela že v letošnjem letu. Kot je bilo poudarjeno na včerajšnji seji, pa se bodo morale za hitrejši internet potruditi tudi krajevne skupnosti same. Gradnja omrežja namreč ne bo mogoča brez soglasja krajanov, odgovorni na občini pa že sedaj opozarjajo, da na izsiljevanje s strani posameznikov tokrat ne bodo pristali. Prednost pri izgradnji bodo imela namreč tista naselja, ki bodo pri pridobivanju soglasij najbolj aktivna.