Vročina ubija po Evropi, v Sloveniji za zdaj še ne
V Sloveniji dosedanje analize NIJZ ne kažejo povečanja primerov smrti zaradi vročine, svežih podatkov pa še ni.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v Sloveniji zadnja leta ne zaznava statistično značilnega povečanja primerov smrti v času vročinskih valov v primerjavi s časom brez vročinskih valov. Analize za obdobje od leta 2024 so sicer še v pripravi. Medtem iz več evropskih držav v zadnjih tednih poročajo o presežnih smrtih zaradi vročine.
Kot so navedli na NIJZ, so številne epidemiološke študije po svetu so potrdile povezavo med poletnimi vročinskimi valovi in povečano umrljivostjo in obolevnostjo, ki se kaže v rasti števila obravnav na urgencah in sprejemov v bolnišnice.
Stanje v Sloveniji desetletje stabilno
NIJZ vsako leto za Slovenijo opravi analizo povezanosti med vročinskimi valovi in številom umrlih v času od maja do konca septembra. Analize za obdobje 1999-2023 kažejo, da je stanje v Sloveniji od leta 2016 stabilno in ni statistično značilnega povečanja smrti v času vročinskih valov v primerjavi s časom brez vročinskih valov, so za STA pojasnili na NIJZ.
Nekoliko drugače je bilo v obdobju pred tem. »Od leta 1999 do vključno leta 2015 je bilo nekoliko smrti več od pričakovanega v letih 2006, 2007, 2014 in 2015,« so navedli. Kot so dodali, je bilo sicer v omenjenih letih preseženih smrti v Sloveniji zelo malo v primerjavi z drugimi evropskimi državami, kot so Francija, Španija, Italija in Grčija.
Za obdobje od leta 2024 analize za Slovenijo kot rečeno še niso pripravljene. Za 2024 in 2025 bodo podatki znani po letošnjem septembru, analize za letos pa septembra 2027, so napovedali pri NIJZ.
Zaenkrat brez presežnih smrti
Analize povezanosti med vročinskimi valovi in številom umrlih so sicer pripravili tudi samo za Ljubljano, in sicer za obdobje 2017-2021. Tudi te so pokazale, da ni bilo statistično značilno preseženih smrti.
Podobno je pokazala študija povezanosti med vročinskimi valovi in obiski na urgenci, ki jo je NIJZ za obdobje 2013-2017 opravil skupaj z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana. Ugotovili so, da ni bilo preseženih obiskov urgence v času vročinskih valov v primerjavi s časom brez vročinskih valov.
Ob tem pa na NIJZ poudarjajo, da moramo biti v Sloveniji pri interpretaciji rezultatov zelo previdni. »Namreč, v naši državi je število opazovanih dogodkov (število smrti) na dan zelo majhno in statistična analiza zato težavna in včasih z nepopolnim odgovorom,« so opozorili.
Prihodnost ne obeta
Medtem projekcije za prihodnost kažejo, da bo umrljivost v času vročinskih valov v prihodnjih letih v Evropi naraščala. Po napovedih bodo ti valovi vse daljši, intenzivnejši in pogostejši. Hkrati se populacija stara, vse večje bo število starih, ki so tudi najranljivejši. Posebej so ranljivi ljudje v velikih mestih, kjer je učinek vročinskih valov zelo velik, opozarjajo na NIJZ.
Letošnji junij je bil najtoplejši, kar so jih v zgodovini meritev zabeležili v zahodni Evropi. V Franciji so se temperature junija na številnih območjih povzpele nad 40 stopinj Celzija. Po vsej državi so v času junijskega vročinskega vala zabeležili skoraj 30-odstotno rast števila smrti, v pariški regiji in regiji reke Loara kar 62-odstotnega.
V Sloveniji je bil po še ne povsem preverjenih podatkih Agencije RS za okolje letošnji junij peti najtoplejši od leta 1950. Temperature junija v Sloveniji niso bile tako visoke kot v Franciji, ne glede na to pa so meteorologi 29. junija v Podnanosu v Vipavski dolini izmerili 38,7 stopinje Celzija, kar je najvišja junija izmerjena temperatura pri nas od leta 1950.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
