Reke bodo začele naraščati, nekatere lahko dosežejo velike pretoke
Tla so namočena, konec tedna pa bo znova v znamenju obilnejših padavin, nestabilen pa bo tudi začetek prihodnjega tedna. O kakšnem vročinskem valu bo mogoče govoriti šele po 10. avgustu.
Slovenija je pred vrati druge obletnice katastrofalnih poplav, ki so po podatkih finančnega ministrstva avgusta 2023 po državi povzročile za kar tri milijarde evrov škode. Kot je nedavno poudaril finančni minister Klemen Boštjančič, pa ministrstvo stroške obnove z vključujočimi neposrednimi in posrednimi stroški ocenjuje kar na deset milijard evrov. Gre za obstoječe, že potrjene programe popoplavne obnove, pri čemer bo država v obdobju 2025 – 2028 za obnovo namenila še 2,5 milijarde evrov.
Ob tem velja opozoriti, da narava ne počiva, Slovenija pa se je ob obsežni sanaciji po najhujši naravni nesreči v njeni zgodovini ukvarjala tudi z odpravo posledic drugih ujm in nesreč manjšega obsega, ki pa so prav tako terjale napore. Kot je poudaril Boštjančič, delo še ni končano, saj je »glede na obseg nesreče in zahtevnost del nemogoče, da bi bila vsa dela opravljena v dveh letih.« Pred vrati so vedno tudi morebitne nove težave. Po vročem juniju je sledil razmeroma deževen julij, namočenost tal je velika, pred nami pa je celoten avgust, s katerim imamo z vidika poplav slabe izkušnje.
Nov pester konec tedna
Kot so nam pojasnili meteorologi Agencije RS za okolje (Arso), se vročina predvidoma ne bo vrnila vsaj še dober teden dni, vremena v preostanku meseca pa trenutno še ni mogoče zanesljivo napovedati. O kakšnem vročinskem valu bo po trenutnih podatkih predvidoma mogoče govoriti šele po 10. avgustu. Že ta konec tedna, ko se bo nad srednjo Evropo in severno Sredozemlje spustila višinska dolina s hladnim zrakom, nas čakajo nepredvidljive razmere. Vremenski pogoji bodo dinamični, sobota in nedelja pa bosta minili v znamenju krajevnih padavin, ploh in neviht. Obstaja tudi nevarnost velike količine padavin.
Kakšna je namočenost tal?
A nastanek poplav ni odvisen zgolj od padavin, temveč tudi od vpojnosti tal, pri čemer po navedbah strokovnjakov površinski odtok voda povečujeta tako predhodna namočenost tal kot zelo suha tla. Sodeč po najnovejših podatkih z orodja Arsa za spremljanje suše Sušomer, so »pogoste in zadostne padavine po vsej Sloveniji nadomestile vodnobilančne primanjkljaje v površinskem sloju tal,« tako trenutno po vsej državi beležimo »povprečno do nadpovprečno namočenost.« Vodnobilančne razmere se kljub morda pestrem vikendu v površinskem sloju tal bodo bistveno spreminjale, so še navedli.
Kar zadeva podzemne vode, se je stanje v zadnjem obdobju izboljšalo na raven običajne namočenosti za ta letni čas, saj so padavine omilile sušne razmere v Belokranjski, Koroški, Kočevski, Notranjski, Spodnjeposavski in Zgornjesavski regij.
Stanje vodotokov
Po podatkih Arsa je trenutno v večjem delu države vodnatost rek ustaljena, pri čemer reke povečini upadajo zelo počasi. Vodnatost večine rek je mala, le posamezne reke na Gorenjskem, v zgornjem Posočju in na Notranjskem ter Sava, Drava in Mura še ohranjajo srednjo vodnatost.
Reke bodo sicer v soboto v večjem delu države znova začele naraščati. Ob koncu tedna bo tako vodnatost večine rek srednja, posamezne reke lahko dosežejo tudi velike pretoke, le v Pomurju bodo reke predvidoma zadržale povečini malo vodnatost.
Izkušnje in dobre prakse
Znanstveniki že leta opozarjajo, da bodo tovrstne katastrofe, ki ji je bila Slovenija priča avgusta 2023, v prihodnosti zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše. Slovenija bi morala biti praviloma na morebitne nove ujme takšnih razsežnosti zdaj bolje pripravljena. Državni sekretar in vodja službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je nedavno poudaril, da se je vlada pred dvema letoma odzvala hitro, s pravimi in učinkovitimi ukrepi, ki so »dali rezultate,« pri čemer bodo predvidoma vse te pozitivne izkušnje pri sanaciji in obnovi vgradili v sistemski zakon, da bi se lahko koristne zadeve uporabile tudi v prihodnosti.
Občine bodo morale vračati denar
Z velikimi težavami s popoplavno obnovo se medtem še vedno srečujejo nekatere občine, saj bodo morale sredstva z naslova predplačil, ki so jih prejeli po ujmi avgusta 2023, vračati. Kot so nam nedavno potrdili na ministrstvu za naravne vire in prostor, je edini razlog za to »neporaba dodeljenih in prejetih predplačil,« občine namreč sredstev niso porabile v roku, določenem z zakonom in v skladu s pogodbo. Po zadnjih podatkih ministrstva je takšnih občin še približno 15.
Trenutna višina zneska, ki ga morajo občine vrniti zaradi neporabe dodeljenih in prejetih predplačil, znaša približno 16 milijonov evrov. Skupno je bilo dodeljenih 218 milijonov evrov. Obenem so pojasnili, da ministrstvo ni določalo porabe sredstev, temveč je preverjalo zgolj namensko porabo, izkazano z računi.
So pa na ministrstvu z občinami v dnevnih stikih, tudi zaradi različnih projektov zmanjševanje posledic katastrofalne ujme leta 2023. Glavni izziv obnove je namreč izvesti takšno obnovo, ki bo »odporna na prihajajoče dogodke v povezavi s pričakovanimi podnebnimi spremembami na način, da zaradi istega vzroke ne pride do enake škode na istih objektih,« so poudarili. To po njihovih besedah terja »umen pristop k izvedbi obnovitvenih del v vseh fazah od projektiranja do same izvedbe gradbenih del, kar pa posledično zahteva veliko časa in usklajevanja ter angažiranja vseh razpoložljivih strokovnjakov na posameznih področjih in veliko preveritev.« Ministrstvo z občinami obenem aktivno sodeluje pri izboljšanju kakovosti dokumentacije in pospešitvi samih postopkov.
Težave manjših občin
Vlada je bila v zadnjem obdobju tarča kritik zaradi domnevnih birokratskih ovir pri postopkih izplačil za popoplavno obnovo, a je Boštjančič te kritike zavrnil. Dejal je, da verjame, da bi občine bistveno raje videle, da bi jim sredstva dali in da se država ne bi spraševala, zakaj so se ta sredstva porabljala. »Dejstvo pa je, da so izkušnje s porabo različne, kakšne so bile tudi malo negativne.«
Obenem je opozoril na to, da so nekatere občine projekte slabo pripravile in da ti projekti niso bili v skladu z zahtevami vladne službe za obnovo. Gre večinoma za problem manjših občin, ki imajo manjše sposobnosti za kakovostno pripravo projektov.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
