Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Meteorologi so za marsikoga - novi epidemiologi


Štajerski Tednik
23. 8. 2023, 00.42
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Kakor svoj čas epidemija korone tudi nenavaden val silovitih neviht sedaj sproža žolčne razprave o ozadju nesreče, ki nas je zadela. Eni verjamejo uradni znanosti, drugi so prepričani, da so zlonosni oblaki delo skrivnostnih gospodarjev človeštva.

1692621880_vj-teorija1.jpeg
Arhiv Štajerskega Tednika

»Morilci.« »Kriminalci!« S takšnimi in podobnimi grožnjami so bili tik pred začetkom poletja zasuti uslužbenci španske nacionalne agencije za okolje AEMET. Povod za te izbruhe je bila katastrofalna suša, ki je žgala Iberski polotok z rekordno visokimi temperaturami. Vse več Špancev je začelo zavračati znanstveno utemeljene obrazložitve, da gre za logično posledico človeškega uničevanja planeta in se krčevito oprijelo razlag, po katerih je suša posledica načrtnih visokotehnoloških manipulacij, ki naj bi jih izvajala zlovešča elita skrivnih gospodarjev človeštva – ista elita, ki naj bi pred tem umetno sprožila pandemijo covida-19. In medtem ko so bili med korono na tnalu zdravniki, so se sedaj na udaru znašli meteorologi, po isti logiki označeni za brezvestne služabnike temačnih vladarjev in manipulatorje. O podobnih pritiskih na vremenarje so v naslednjih tednih poročali z različnih koncev sveta, od Francije do ZDA in Avstralije.

Z zadnjimi valovi katastrofalnih neviht pa so ta stališča dosegla svojevrsten vrhunec tudi v Sloveniji. »Ob velikem številu neurij to poletje smo res prejeli tudi nekaj ne ravno prijaznih sporočil privržencev raznih teorij zarote in nanje v veliki meri poskusili prijazno ter strpno odgovoriti,« je v imenu državne Agencije za okolje (ARSO) pojasnil meteorolog Brane Gregorčič.

Naprave za mešanje megle

Prebiranje novic o vremenu, obsedeno spremljanje radarskih slik širjenja nevihtnih front in objavljanje na družbenih omrežjih so nadomestili kolesarstvo kot nov nacionalni šport, vreme pa je postalo glavna tema pogovorov ter tudi žolčnih debat.

Tisti, ki ne verjamejo uradnim razlagam, so prepričani, da ni naključje, da zametki neskončnih nizov neviht vedno znova vznikajo nad Švico – tam je namreč sedež največjega pospeševalnika subatomskih delcev v lasti evropskega raziskovalnega koncerna CERN. Ta naj bi v tajnih poskusih uspel ustvariti izmuzljivo antimaterijo ali črno materijo, po za zdaj še nepoznanih znanstvenih zakonitostih pa naj bi v sodelovanju s HAARP, ameriškim laboratorijem za analiziranje ionosfere, ustvarjal neurja nad osrednjo Evropi, ki se nato razbesnijo nad Italijo, Avstrijo in tudi Slovenijo.

HAARP je sicer priljubljen dežurni krivec ob vsakovrstnih naravnih nesrečah, pred aktualnimi nevihtami se je znašel na družbenih omrežjih kot povzročitelj februarskih uničujočih potresov v Turčiji in Siriji. CERN pa je bil doslej med drugim označen že za sedež portala druge dimenzije po vzoru podobne naprave v priljubljeni znanstvenofantastični seriji Stranger Things. Uradno velja, da v Švici potekajo »zgolj« prelomni, a še zmeraj razmeroma nedolžni fizikalni poskusi iskanja novih delcev, HAARP pa menda tako ali tako od leta 2015 sploh ne deluje več. To pa ne pomeni, da v teorijah o »alternativnem« izvoru neurij ni niti za drobec toče resnice.

Sajenje oblakov

Dejstvo namreč je, da človeštvo že nekaj desetletij razpolaga s tehnologijami vplivanja na vreme in da jih s pridom uporablja vrsta držav. Gre za tako imenovano »sajenje oblakov« s srebrovim jodidom, ki ga v ozračje raztrosijo letala; srebrov jodid naj bi spodbujal vezavo oblačnih jeder in tako prispeval k zgoščevanju oblakov. Začetek teh postopkov sega v čas vietnamske vojne med letom 1967 in 1972, ko je ameriško letalstvo pod sloganom »delajmo blato, ne vojne« v sklopu operacije Popaj na ta način uspešno podaljševalo deževno sezono in tako oviralo premike sovražnih čet. Odtlej sadijo oblake po vsem svetu, med drugim v ZDA, Avstraliji, Tajski, Izraelu ..., najuspešneje pa v Združenih arabskih emiratih, kjer so že poleti 2010 znanstveniki menda uspeli sprožiti več kot 50 nalivov, meritve pa so pokazale, da naj bi na ta način povečali padavine tudi za 35 odstotkov.

Preberite več v Štajerskem Tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.