Profimedia

Občinske storitve se občutno dražijo v vseh mestnih občinah, ki so posredovale podatke Svet24. Odmevna je bila podražitev vrtcev, ki je močno prizadela mlajše starše, a občutni so tudi dvigi neprofitnih najemnin, ki načenjajo že tako tanke proračune socialno šibkejših. Zneski na položnicah za komunalne storitve, grobnino so nominalno nižji, a so se relativno podražili za med 20 in 50 odstotki.

Dvig cene vrtca je posledica povišanja plač v javnem sektorju. To priznavajo tudi na ministrstvu za finance, kjer so ocenili, da se – ne glede na dvig povprečnine, ki jo ministrstvo občinam izplača za vsakega občana – rast cen storitev praviloma porazdeli med uporabnike in občinske finance.

Na ministrstvu so dodali, da se vlada zaveda teh izzivov, zato je lani vodila konstruktivne pogovore s predstavniki združenj občin, ki so pripeljali do dogovora o višji povprečnini za leti 2025 in 2026 ter dodatnih sredstvih v višini 48 milijonov evrov, ki jih bodo občine prejele iz naslova dohodnine.

Združenje mestnih občin se je konec februarja na, po njihovi oceni, prenizek dvig povprečnine odzvalo, da nova povprečnina ne upošteva povišanja plač v javnem sektorju v letu 2025 in zato ne pokriva višjih stroškov izvajanja programov javnih vrtcev. Dodali so, da dvig povprečnine ne pomeni enakega povečanja sredstev za vse občine, saj mestne občine na prebivalca prejmejo bistveno manj sredstev in so hkrati bolj obremenjene zaradi večjega števila javnih uslužbencev, vključno z več zaposlenimi v vrtcih.

Dvig stroškov najmočneje občutijo Mariborčani in Ptujčani

Konkretni podatki kažejo, da se je stroškovna cena vrtca lani najbolj dvignila v Mariboru, kjer je glede na leto 2021 zrasla za 42,5 odstotka, v drugih mestnih občinah pa se je dvig gibal med 25 in 30 odstotki. Za občino so vrtci sicer najdražji v Ljubljani, Krškem, Mariboru in na Ptuju. Navedeni podatki ne odražajo cene na položnicah staršev, saj občine vrtce dodatno subvencionirajo.

Tudi sicer občani Maribora močno občutijo dvig cen občinskih storitev, ki večkrat presegajo rast povprečne neto plače med letoma 2021 in 2024, ki je v štajerski prestolnici znašala 12,1 odstotka. Podražitve najbolj nesorazmerno trpijo občani Ptuja, kjer povprečna plača, v višini 1282 evrov, za dobrih 100 evrov zaostaja za predzadnje uvrščenim Slovenj Gradcem.

Neprofitne najemnine višje za med 20 in 50 odstotki

Mariborska občina je edina med mestnimi občinami, ki je neprofitno najemnino v tem času dvignila le za dobro odstotno točko. Iz ptujske občine podatkov o neprofitni najemnini niso sporočili, a na podlagi letos objavljenega razpisa je decembra 2024 za povprečno stanovanje znašala 250 evrov, medtem ko je leta 2022 znašala 180,5 evra – torej se je podražila za slabih 39 odstotkov. Ptuj je po višini najemnine tako druga najdražja občina, takoj za prestolnico, kjer neprofitna najemnina za povprečno stanovanje znaša slabih 290 evrov. V Ljubljani je neto povprečna plača za 370 evrov višja od ptujske.

Največji dvig neprofitne najemnine sicer beleži Novo mesto, kjer jo je občina iz 80 evrov dvignila za kar 142 odstotkov, po novem pa za povprečno stanovanje znaša 194,41 evra, kar je kljub temu še vedno precej ugodno v primerjavi z drugimi občinami. Neprofitna najemnina se sicer izračunava po vrednosti točke, ki jo določi Ministrstvo za solidarno prihodnost. Mestne občine pričakujejo, da se bodo v prihodnosti cene najemnin še spreminjale.

Novo mesto je imelo po uradnih statistikah lani izrazito visoko povprečno neto plačo – 2271 evrov. A ljudje, ki oddajajo vloge za občinska stanovanja, zelo verjetno niso zaposleni v farmacevtski industriji. Statistični urad mediane plač, ki bi pokazala najpogostejšo višino prejemkov prebivalstva, ne objavlja po posameznih občinah.

Visok dvig neprofitne najemnine – za skoraj 50 odstotkov – so sporočili tudi iz celjske občine.

Iz najmlajše mestne občine Krško podatkov o neprofitni najemnini niso podali, zato smo podražitev izračunali na podlagi javnih razpisov, objavljenih v letih 2022 in 2024. V slednjem letu je najemnina za povprečno stanovanje znašala 180 evrov.

Na koprski občini pa so pojasnili, da nimajo občinskih stanovanj.

Nesorazmerna podražitev predelave odpadkov v Murski Soboti in Slovenj Gradcu

Zanemarljive podražitve odvoza odpadkov so sporočili iz Celja, Kopra in Krškega, sicer pa se je cena odvoza v povprečju zvišala za med 20 in 30 odstotkov. Za občutnih 138 odstotkov se je odvoz podražil v Murski Soboti, kjer tega niso komentirali. Murskosoboška občina za ta namen nima ustanovljenega javnega podjetja, saj si z več manjšimi občinami deli javno-zasebno partnerstvo s podjetjem Saubermacher Slovenija. V družbi Saubermacher Komunala so podražitve v preteklosti utemeljevali z višjimi stroški dela in goriva.

Obdelava odpadkov pa se je v obdobju 2021–2024 za kar 186 odstotkov podražila v Slovenj Gradcu. V javnem podjetju Kocerod so to pripisali višjim stroškom sežiga odpadkov.

Pri strošku odvodnjavanja izstopa Kranj

Odvodnjavanje odpadne vode se je v kranjski občini podražilo za 275 odstotkov. Tam so to pojasnili z višjimi stroški materiala, storitvami za vzdrževanje infrastrukture in stroški dela.

Za 60 odstotkov se je ta storitev podražila tudi v Mariboru. Na občini to pripisujejo dvigu minimalne plače ter lani izgrajeni kanalizaciji in črpališčem, ki zahtevajo dodatne ekipe.

Drugod so bile podražitve zanemarljive ali pa niso presegle 25 odstotkov.

Letne članarine v knjižnicah dražje med 8 in 20 odstotki

Nič plitvejši ne bodo žepi odraslih članov knjižnic v Celju, Slovenj Gradcu in Novem mestu. Drugod bodo obiskovalci mestnih knjižnic morali za letno članarino odšteti med 8 in 20 odstotki več.

Na Ptuju je drago živeti, a najdražje je umreti

Mestna občina, kjer je grobnina najdražja, ostaja Ptuj – za enojni grob po zadnjem zvišanju znaša neverjetnih 62,26 evra na leto. Občina ni komentirala, zakaj je cena tako visoka.

Za primerjavo: v Ljubljani boste za poslednje ležišče po zadnjem zvišanju odšteli 50,3 evra. Od leta 2021 se je strošek te storitve zvišal za 32 odstotkov. Cene grobnin so se nedavno na 42,55 evra zvišale tudi v Mariboru – preračunano to pomeni 87-odstotni skok.

Najbolj se izplača umreti v Celju, kjer boste za najem poslednjega doma odšteli 15 evrov.

Mestni občini Velenje in Nova Gorica se na prošnjo za podatke nista odzvali.