Tri tedne so ji govorili, da ni nič narobe: Imela je počeno medenico
Bralka je imela pred nekaj leti prometno nesrečo, v bolnišnici so kljub bolečinam poslali domov. Zato še danes nosi posledice te zdravniške odločitve.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
»Bolelo me je, zdravnik pa je trdil, da se na rentgenski sliki nič ne vidi. Nekaj časa sem trpela doma, dobivala injekcije proti bolečinam, na izvidu pa je pisalo, da nič narobe. Po treh tednih sem šla vseeno še enkrat k drugemu zdravniku, ki je ugotovil, da imam počeno medenico. Sledila je operacija, vijaki, rehabilitacija, še danes čutim posledice pri hoji,« je povedala bralka.
Odvetniki niso želeli prevzeti tožbe
Od takrat je minilo že nekaj let, takrat so ji celo svetovali, da naj zaradi teh posledic toži zdravnika ali bolnišnico, a »nihče od odvetnikov primera ni hotel prevzeti, ker da tako ali tako ne bi nič dosegla. Želela sem celo samo govoriti z zdravnikom, če se zaveda, kaj mi je povzročil, pa da bi se vsaj opravičil. Ne on ne bolnišnica nista reagirala, ceh pa tako ali tako na koncu plačujemo pacienti,« je še povedala bralka.
Podobnih primerov seveda ne manjka, mi pa smo vprašali strokovnjake, ali pacienti zaradi napake zdravnika res ne morejo ničesar doseči?
Tožijo zdravnikovega delodajalca
Odvetnica Nina Šibila je povedala, da so zdravniki praviloma zaposleni v bolnišnicah, zato za škodo odgovarja njihov delodajalec, torej bolnišnica. »Bolnišnice imajo praviloma sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti, zato v tovrstnih postopkih kot tožena stranka nastopa bodisi zavarovalnica bodisi bolnišnica, kar je za oškodovanca ugodno, saj ti razpolagata z večjimi finančnimi sredstvi kot fizične osebe.«
O zdravniški napaki govorimo, ali ta ravna v nasprotju s strokovnimi in poklicnimi standardi, ki so veljavni na področju medicine v času škodnega dogodka. Pri tem pa je zdravniška napaka lahko bodisi neko nestrokovno ravnanje pri operativnem posegu, postavljanju diagnoze, obravnavi ali pa tudi pomanjkljivo pojasnilna dolžnost, saj je zdravnik zavezan, da pacientu odkrito in na njemu razumljiv način pojasni diagnozo bolezni, različne možnosti zdravljenja, morebitne nevarnosti in predvidljivost uspeha.
Tožb je vedno več
»Na splošno govoriti o nemožnosti pacienta za uspeh ni mogoče, saj je uspeh oškodovanca odvisen od več različnih okoliščin. Zadeve, v katerih oškodovanci tožijo zaradi zdravniške napake na slovenskih sodiščih, niso neznanka, oškodovanci so s svojimi zahtevki tudi že večkrat uspeli. Trend je v naraščanju takšnih tožb«, je še povedala Nina Šibila.
Zastaralni rok je pet let
Če zdravnik ne ravna v skladu s standardi, gre za kršitev pogodbenega razmerja, zastaralni rok pa v takšnih primerih znaša pet let, od takrat, ko je oškodovanec izvedel, da je bila storjena zdravniška napaka. Sodna praksa veže začetek zastaranja na trenutek, ko je škoda določljiva in ko je oškodovanec izvedel za vse okoliščine.
Kaj je zaplet in kaj zdravniška napaka
Kot poudarjajo strokovnjaki, je pomembno, da razlikujemo med zdravniško napako in zapletom. Zaplet je nepričakovan dogodek, ki se pojavi med ali po zdravljenju, čeprav je bilo zdravljenje izvedeno strokovno, pravilno in v skladu s pravili stroke.
Zdravniška napaka pa je le takrat, ko je do zapleta prišlo zaradi odstopanja od strokovnih standardov. Zato ni vsako poslabšanje zdravstvenega stanja avtomatično podlaga za odškodnino. Pravna presoja pa se vedno osredotoča na vprašanje, ali je zdravnik ravnal tako, kot bi moral.
Kaj je napaka in kaj ni
Najpogosteje med zdravniške napake sodijo napake med operativnimi posegi, pozabljeni kirurški ali drugi medicinski pripomočki v telesu, nepravilno predpisana terapija ali napačna količina zdravila ali spregledani ali napačno interpretirani izvidi preiskav.
Sem pa lahko dodamo še poškodbo možganov pri novorojenčku in druge napake pri porodu, poseg v zdrav organ med operacijo, manjše ali večje opekline, nastale med operativnim posegom, nepotrebno obsevanje, neustrezna ali napačna diagnoza ali preležanine zaradi neustrezne oskrbe.
Niso pa napake neprimeren ali neprijazen odnos zdravstvenega osebja, zdravljenje, ki ne prinese želenega rezultata, ali zapleti, na katere je bil bolnik opozorjen, ter smrt bolnika, ki ni neposredna posledica napačnega ravnanja.
Solidarnost med zdravniki je močna
Dokazovanje zdravniške napake pa ni lahko, zato se mogoče mnogo pacientov za tožbo niti ne odloči. Kot povedo pravniki, je zaradi močne solidarnosti in povezanosti med zdravniki na eni ter pomanjkanja interesa za ureditev problematike s strani države, dokazovanje izjemno dolgotrajna in stresno situacija. Odškodnine za zdravniške napake pa so mnogokrat prenizke in se je zanje treba boriti več let.
Zato morajo imeti pacienti dobro urejeno in popolno zdravstveno dokumentacija pred in po spornem dogodku, mnenja drugih zdravnikov ali izvedencev, izjave prič (vključno z družinskimi člani) ter materialne dokaze, kot so fotografije, brazgotine, operativni zapisi in izvidi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
