Pust pred vrati, a za koliko so se v zadnjih letih podražili krofi?
Pust brez krofov si v Sloveniji težko predstavljamo, a marsikoga preseneti njihova cena.
Preverili smo, koliko stanejo krofi v trgovinah, slaščičarnah in na Trojanah, koliko nas stane domača peka ter zakaj so sestavine iz leta v leto dražje.
Pust brez krofa? Skoraj nepredstavljivo
Pustni čas je v Sloveniji že tradicionalno povezan z ocvrtimi dobrotami, med katerimi imajo krofi prav posebno mesto. Vsako leto jih prodajo na milijone, povpraševanje pa v tednih pred pustom močno naraste. Peki in slaščičarji pravijo, da se prodaja krofov v pustnem obdobju lahko poveča tudi za večkratnik običajne prodaje.
Čeprav krofi ostajajo simbol veselja, druženja in otroške razigranosti, se ob njih vse pogosteje odpira tudi vprašanje – koliko nas pravzaprav stanejo? V času, ko so gospodinjstva občutljiva na rast cen hrane, postajajo krofi zanimiv pokazatelj širših ekonomskih sprememb.
Koliko danes stane krof?
Če se odpravimo po krofe v večje trgovine, lahko opazimo precejšnje razlike v cenah. Najosnovnejši krofi z marmeladnim nadevom se običajno prodajajo približno med 0,80 in 1,50 evra za kos. Pri večjih pakiranjih je cena pogosto nekoliko nižja, medtem ko so posamezni, sveže pečeni krofi praviloma dražji.
V slaščičarnah ali pekarnah so krofi praviloma nekoliko dražji, saj pogosto uporabljajo kakovostnejše sestavine, daljši postopek vzhajanja ali ročno pripravo. Tam se cena običajno giblje med približno 1,50 in 2,50 evra za krof, pri posebnih okusih ali bogatejših nadevih pa lahko preseže tudi tri evre. Zadnja leta so vse bolj priljubljeni tudi krofi z modernimi nadevi, kot so pistacija, čokolada ali vaniljeva krema, ki pogosto sodijo med dražje izdelke.
Posebno poglavje predstavljajo krofi na Trojanah, ki veljajo za enega najbolj prepoznavnih slovenskih kulinaričnih simbolov. Njihova cena se je skozi leta postopno dvigovala, danes se cena enega krofa tam giblje okoli treh evrov oziroma nekoliko več, odvisno od vrste nadeva. Čeprav so dražji, ostajajo priljubljena postojanka številnih Slovencev, ki krof doživljajo kot del tradicije ali izletniškega doživetja.
Koliko so se krofi podražili v zadnjih letih?
Če pogledamo nekaj let nazaj, je bilo mogoče krof v trgovini kupiti tudi za približno 50 centov, v pekarnah pa pogosto za okoli en evro. Danes so takšne cene redkost.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so se cene hrane v zadnjih letih precej zvišale. Leta 2022 so cene hrane in brezalkoholnih pijač zrasle za več kot deset odstotkov, kar je bil eden največjih skokov v zadnjem desetletju. Rast cen se je nadaljevala tudi v letu 2023, čeprav nekoliko počasneje, v zadnjem obdobju pa so se cene stabilizirale, vendar ostale višje kot pred pandemijo.
Na podražitev krofov so vplivali tudi višji stroški energije. Peka in cvrtje sta energetsko zahtevna postopka, zato so višje cene elektrike in plina pomembno vplivale na končno ceno izdelkov. Prav tako so se zvišali stroški dela, kar je posebej opazno pri izdelkih, ki zahtevajo ročno pripravo.
Zakaj so sestavine dražje?
Podražitve sestavin so posledica več dejavnikov. Po podatkih evropskih in slovenskih statističnih institucij so na rast cen hrane vplivali predvsem višji stroški energije, dražji transport ter nestabilne razmere na svetovnih trgih surovin.
Zlasti sončnično olje je doživelo izrazit skok cen v letih 2022 in 2023 zaradi motenj v dobavi in geopolitičnih razmer. Tudi moka se je podražila zaradi višjih stroškov pridelave žita, energentov in gnojil. Podobno velja za jajca in mlečne izdelke, kjer so rast cen povzročili višji stroški krme, energentov in logistike.
Čeprav so se cene nekaterih surovin v zadnjem letu nekoliko umirile, se večinoma niso vrnile na ravni izpred nekaj let, zato tudi krofi ostajajo dražji.
Koliko stane, če krofe spečemo doma?
Marsikdo se zato odloči, da krofe pripravi kar doma, saj želi prihraniti ali ohraniti družinsko tradicijo. A tudi domača peka ni več tako poceni, kot je bila nekoč.
Za približno 20 klasičnih krofov potrebujemo približno kilogram bele moke, kvas, mleko, sladkor, maslo ali margarino, jajca, sol, limonino lupinico, marmelado za nadev ter večjo količino olja za cvrtje.
Če pogledamo povprečne cene sestavin, kilogram bele pšenične moke stane približno med 1,20 in 1,80 evra. Liter mleka stane okoli 1,20 evra, sladkor približno 1,50 evra za kilogram, jajca pa približno 0,30 do 0,40 evra za kos. Posebej velik strošek predstavlja olje za cvrtje, saj liter sončničnega olja pogosto stane med 2,50 in 3,50 evra, pri čemer ga za cvrtje krofov običajno porabimo več.
Če seštejemo vse sestavine, nas priprava 20 krofov stane približno med 10 in 15 evri. To pomeni, da en domač krof stane približno od 0,50 do 0,75 evra. K temu je treba prišteti še strošek energije in čas priprave, ki ga pri domači peki pogosto spregledamo.
Domači krofi: tradicija, ki ima tudi nevidne stroške
Čeprav so domači krofi pogosto cenejši, zahtevajo precej časa in spretnosti. Testo mora večkrat vzhajati, cvrtje pa zahteva natančno nadzorovano temperaturo olja. Prav zato se številni odločajo za nakup že pripravljenih krofov, zlasti v času, ko je tempo življenja hiter.
Po drugi strani pa ima domača priprava tudi svojo vrednost. Peka krofov je za številne družine del pustne tradicije, ki se prenaša iz generacije v generacijo. Pogosto je povezana z druženjem, vonjem po sveže ocvrtih krofih in občutkom domačnosti, ki ga kupljeni izdelki težje nadomestijo.
Kaj narediti z odpadnim oljem po peki?
Domača priprava krofov prinaša še eno vprašanje – kam z odpadnim oljem. Strokovnjaki opozarjajo, da ga nikakor ne smemo zlivati v odtok ali stranišče, saj lahko povzroči zamašitve cevi in obremenjuje okolje.
Odpadno jedilno olje je treba najprej ohladiti, nato pa ga shraniti v zaprto plastenko ali posodo. Večina slovenskih občin omogoča oddajo odpadnega jedilnega olja v zbirnih centrih ali posebnih zbiralnikih, ki so postavljeni na ekoloških otokih ali pri zbirnih centrih komunalnih podjetij. Takšno olje lahko predelajo v biogorivo ali druge industrijske izdelke, kar zmanjšuje obremenitev okolja.
Sladka tradicija ostaja, a z višjo ceno
Krofi ostajajo nepogrešljiv del pustnega časa in pomemben del slovenske kulinarike. Čeprav so danes dražji kot nekoč, jih večina Slovencev še vedno uvršča med nepogrešljive pustne dobrote. Nekateri jih bodo kupili v trgovini ali slaščičarni, drugi spekli doma, tretji pa si bodo privoščili izlet na Trojane.
Ne glede na to, kako jih bomo izbrali, ostaja jasno, da krofi niso le sladica, temveč del tradicije. Ta tradicija se sicer prilagaja času in cenam, vendar še naprej povezuje družine, praznovanja in pustno razigranost, brez katere si februarja v Sloveniji skoraj ne znamo več predstavljati.
