Arhiv NTRC

Kartuzijanski samostan v Jurkloštru je bil ustanovljen v 12. stoletju in je bil eden od štirih kartuzij (poleg kartuzij v Žičah, Bistri in Pleterjah), ki so zrasle na slovenskem ozemlju. Kot je poudarila dr. Mija Oter Gorenčič iz Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, ki je lani izdala tudi knjižico, posvečeno kartuziji v Jurkloštru, je bila ta šele druga kartuzija izven romanskega dela tedanjega cesarstva, takoj za kartuzijo v Žičah. Od nekdanjega jurkloštrskega samostana so danes ohranjeni le še cerkev sv. Mavricija ter prostora, ki sta bila severno in južno od prezbiterija in sta služila kot zakristija in kapiteljska dvorana. V kompleksu kartuzije so ohranjeni še ostanki baročnega dvorca, nekdanja samostanska pristava, del obzidja z obrambnim stolpom in kamniti most čez Gračnico.

Oživljanje kulturnega spomenika

Občina Laško se je pred več kot desetletjem lotila obnove tega pomembnega umetnostnozgodovinskega spomenika. V prvi fazi obnove je v letu 2011 uredila notranjost kartuzije, zamenjala stavbno pohištvo ter obnovila fasado. Kot je dejal direktor Zavoda Odon Jurklošter Janko Cesar, so nato še istega leta pristopili k restavraciji kapiteljske dvorane po načrtu celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKD). »Vse še ni dokončano. Urediti je treba še tlake. Težave so s podtalnico. Kar se tiče ostalega dela, pa je urejeno, kot je bilo v 14. stoletju, to je v času, ko je kapiteljska dvorana nastajala,« je povedal Cesar.

Sledila je priprava projekta revitalizacije celotne kartuzijske pristave. V sklopu tega so po besedah Cesarja uredili tudi kulturni dom za potrebe krajevne skupnosti. V lanskem letu so s sredstvi iz participativnega proračuna Občine Laško obnovili obrambni stolp, ki je znan tudi po tem, da je v njem nekoč živela pesnica Svetlana Makarovič.

Zahtevna obnova ruševin

V letu 2021 je Občina Laško v Jurkloštru izvedla enega zahtevnejših in pomembnejših spomeniško varstvenih projektov. Lotila se je obnove ruševin baročnega dvorca iz 18. stoletja. Ostankom dvorca je namreč grozila zrušitev, zato so bili dlje časa tudi zavarovani z ograjo. »Pomembno pri tem projektu je bilo, da je moral izvajalec izpolnjevati določene reference in pogoje, ki jih je moral potrditi konservator ZVKD. Na razpisu je bilo za izvajalca izbrano podjetje Mika dom iz Celja, ki je vsa spomeniško varstvena dela izvajal pod strogim nadzorom celjske enote ZVKD,« je na zadnji seji laškega občinskega sveta svetnikom poročal mag. Andrej Flis, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti v Občini Laško.

Kot je pojasnil, so dela zajemala predvsem razdiranje stare zidne konstrukcije, vse kamenje je bilo namreč treba razstaviti, očistiti fuge, nato kamenje ponovno sestaviti in vzidati. »Med deli je bilo ugotovljeno, da je plošča v nadstropju v izredno slabem stanju, saj je puščala. Zato je bilo treba obnoviti tudi ploščo, kar je predstavljalo dodatna dela in stroške,« je povedal. Občina Laško se je s tem projektom prijavila tudi na razpis kulturnega ministrstva in bila uspešna. Končna vrednost projekta je znašala dobrih 95 tisoč evrov. Ministrstvo je prispevalo nekaj manj kot 36 tisoč evrov, ostala sredstva je zagotovila Občina Laško.

Načrti

Preberite še ...

Zdravje

Posledice dolgih čakalnih dob so zaskrbljujoče

»Imamo načrte, da bi refektorij (jedilnico, op. p.) v kletnih prostorih pod cerkvijo uredili v razstavni prostor s čajnico. Pripravlja se tudi konservatorski načrt celotne kartuzije. Pri tem je seveda treba upoštevati pogoje spomeniškega varstva. Veliko denarja je bilo že namenjenega za razne raziskave, ki so potrebne za pripravo konservatorskega načrta,« je povedal Janko Cesar.

Celoten razvoj kartuzije po posameznih stoletjih je sicer predstavljen na informacijskih tablah, ki so nameščene na obzidju kartuzijske pristave. Na njih so opisane tudi rekonstrukcije vseh celic ter podobe kartuzije v posameznih obdobjih od 12. do 18. stoletja.

BOJANA AVGUŠTINČIČ

Foto: BA

Preberite več v Novem tedniku.