Borut Živulović / Bobo

Kot je orisal Janža, črpališče Kleče zagotavlja več kot polovico pitne vode za oskrbo Ljubljane in okolice. »Zato bi se morali posegov na tem območju lotiti z zelo veliko previdnostjo,« je poudaril. Posledice, ki bi lahko nastale z onesnaženjem, se zelo težko napove. Tudi zato, ker ne gre zgolj za hranilnik podzemne vode, ampak je to življenjski prostor za številne organizme, ki bistveno prispevajo h kakovosti podzemne vode, je navedel.

Za projekt kanal C0 je izvedel pred približno 10 leti, ko je o njem potekala razprava na mestnem svetu. Nato so s kolegi iz hidrogeološkega društva izrazili pomisleke glede tega projekta in pripravili deklaracijo o zaščiti virov podzemne vode na območju Ljubljane. »Z njo smo želeli opozoriti širšo javnost na problematiko tega projekta, odločevalce pa na njegovo spornost,« je povedal Janža.

V deklaraciji so po njegovih pojasnilih opozorili na spornost sklepa, ki ga je izdala agencija za okolje v predhodnem postopku, in sicer da so dejstva, na katerih temelji ta odločba, strokovno sporna oz. napačna in zavajajoča. »Predvsem sporne se nam zdijo ugotovitve, da bo kanal C0 zmanjšal možnost onesnaženja vodonosnika in da ne predstavlja tveganja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo,« je povzel.

Žiga Živulović jr. / Bobo

Na Geološkem zavodu Slovenije so za projekt izdelali tudi program zaščite podzemne vode v času gradnje kanala C0 oz. analizo tveganja za načrtovani poseg. »Z natančno analizo smo ugotovili, da tveganja načrtovanega objekta presegajo sprejemljivo raven in da izvedba objekta v prvotno načrtovani obliki ni dopustna,« je izpostavil Janža. Med rešitvami za zmanjšanje tveganja so predlagali izdelavo kanala na površini ali v galeriji oz. izvedbo dvojne cevitve.

Študijo naročili šele po umestitvi projekta

Projektant, ki je naročil študijo, nobenega od predlogov ni upošteval. Janža se je strinjal s predsednico komisije, ki ugotavlja odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja v gradnjo kanala C0, Anjo Bah Žibert (SDS), da je nekoliko nenavadno, da je študijo naročil po tem, ko je bil projekt že umeščen. Ta namreč ugotavlja dejstva, ki zelo pomembno vplivajo na stroške in način izvedbe tega kanala.

Ker se s to vodo oskrbuje vsaj 300.000 ljudi, bi moral biti kanal vodotesen. Slednje se po Janževih besedah lahko zagotovi na krajših odsekih, kjer je nadzor izjemno strog, sicer pa ne. »Problematične so izgube, ki se jih praktično ne zazna, na tako dolgem objektu, kot je kanal C0, bi jih bilo kar nekaj in njihov seštevek bi imel znaten vpliv na podzemno vodo,« je navedel. Zato bi bilo po njegovem smiselno očistiti odpadne vode bližje viru njihovega nastanka.

Težava je tudi potresna ogroženost območja. Po njegovem vedenju je bila tudi za to izvedena študija, izsledke katere naj bi, kot je seznanjen, upoštevali pri izbiri materiala. Če bi prišlo do potresa in bi nastale poškodbe, ki bi povzročile iztok večje količine odpadne vode, bi po njihovih izračunih ta voda do vodnjakov vodarn Šentvid potovala približno 40 dni, do vodarne Kleče pa 90 dni, je navedel Janža.

Kanalizacija večji problem od kmetijstva

V analizi vpliva kmetijske dejavnosti in kanalizacije na koncentracije nitratov v podzemni vodi so ugotovili, da so pri kmetijski dejavnosti izpusti predvidljivi in jih znajo razmeroma dobro oceniti. »Nitrati trenutno niso problematični, ker so na relativno nizki ravni,« je dodal.

Pri kanalizaciji pa je odpadna voda problematična, ker vsebuje mešanico novodobnih onesnaževal. »Gre za mešanico različnih škodljivih snovi, ki jih do sedaj v vodonosniku nismo opažali oz. so bile v koncentracijah, ki so pod mejo detekcije,« je povedal. Kanalizacija predstavlja nekoliko večjo skrb kot kmetijstvo, saj predstavlja novo tveganje, ki ga ne znajo do potankosti obvladovati oz. napovedati.

Janža je povedal še, da se vodonosnik ljubljanskega polja obnavlja z vodo iz padavin in dotokom iz reke Save. »Po svojih značilnostih je izredno izdaten, saj je pod območjem mesta Ljubljane shranjena količina podzemne vode, ki štirikratno presega volumen Bohinjskega jezera,« je še opisal hidrolog.