Reforma šolstva: najprej manj snovi, nato še poseg v učne načrte?
Na ministrstvu za izobraževanje se je končal prvi od desetih strokovnih posvetov, na katerih naj bi nastala podlaga za reformo vzgoje in izobraževanja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Razprava je potekala o učnih načrtih, predmetniku, količini znanja in kritičnem razmišljanju. Gre za področja, pri katerih je pristojni minister Borut Rončević v zadnjih mesecih večkrat napovedoval spremembe, precej manj jasno pa je bilo doslej, kaj naj bi te pomenile v praksi. Današnji posvet naj bi bil prvi korak od političnih izhodišč h konkretnim rešitvam.
Največ pozornosti je ob napovedi reforme dobila možnost vrnitve osemletne osnovne šole, vendar bi utegnili imeti precej večji neposredni vpliv na učence in učitelje posegi, o katerih so razpravljali danes.
Za zaprtimi vrati se je po navedbah ministrstva zbralo več kot 50 ravnateljev, učiteljev, predstavnikov staršev, strokovnjakov in članov strokovnega sveta.
Po srečanju sta ugotovitve predstavila državna sekretarka Mojca Škrinjar in ravnatelj Borut Stojilković, član strokovnega sveta.
Manj vsebin, več časa za razumevanje
Stojilković je dejal, da znanje ne sme pomeniti zgolj kopičenja vsebin. »Znanje ni kopičenje vsebin, ampak presojanje in uporaba informacij ter seveda oblikovanje argumentov.«
Udeleženci so se po njegovih besedah strinjali, da šola ne potrebuje nujno več predmetov, temveč bolje povezane vsebine in več časa za utrjevanje. Kot osnovo drugih znanj so izpostavili bralno pismenost, ob tem pa tudi pomen domačega dela in zahtevne izobrazbe.
Minister Rončević je ob napovedi reforme med glavne usmeritve uvrstil jasnejše standarde znanja, prenovo učnih načrtov, spremembe ocenjevanja, nacionalnega preverjanja znanja in mature ter zgodnejše opismenjevanje. Napovedal je tudi več strokovne avtonomije učiteljev in manj administrativnih obremenitev.
Na prvem posvetu še niso določili, katere vsebine naj bi iz učnih načrtov izločili, kako bi spreminjali predmetnik ali število ur posameznih predmetov.
Pri napovedani večji avtonomiji učiteljev je Stojilković govoril o več časa za pripravo, poglobljeno delo in pedagoško ustvarjanje. Na vprašanje, ali bi to poleg manj birokracije pomenilo tudi spremembo učnih obveznosti, je povedal, da se o tem še niso pogovarjali.
Nova reforma med že začeto prenovo
Šole so z letošnjim septembrom začele postopoma uvajati prenovljene učne načrte v prvem, četrtem in sedmem ter pri nekaterih predmetih tudi šestem razredu. V širši kurikularni prenovi je bilo posodobljenih 247 kurikulumov, učnih načrtov in katalogov znanja, država pa je za z reformo povezane aktivnosti predvidela 4,42 milijona evrov iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost.
Prenova se še nadaljuje. V letih 2026 in 2027 naj bi nastalo več kot sto dodatnih prenovljenih ali novih učnih načrtov, strokovni delavci pa se že usposabljajo za uporabo novih dokumentov.
Na vprašanje o novih spremembah učnih gradiv je Škrinjar odgovorila: »Svet se spreminja, tehnološki razvoj je izjemen, tudi učna gradiva se spreminjajo in verjamem, da bodo skupaj z reformo sledila tudi učna gradiva.«
Obseg morebitnega novega posega v pravkar uvedene učne načrte na posvetu ni bil predstavljen.
Podobnosti s poljskim sistemom
Na vprašanje Svet24, ali je pri pripravi reforme med zgledi tudi Poljska, je Škrinjar odgovorila, da sodelujoči spremljajo tuje prakse, »ne kopirajo pa nobene«, ter dodala, da lahko Slovenija oblikuje lasten model.
Poljska je leta 2017 šestletno osnovno šolo razširila na osem let in postopoma ukinila triletne gimnazije. Šestletni otroci imajo obvezno enoletno predšolsko pripravo.
Podobnosti so tudi v nekaterih poudarkih reform. Poljski šolski okvir med cilji izpostavlja znanje, odgovornost, patriotizem, spoštovanje tradicije ter krepitev kulturne in nacionalne identitete. Preambula poljskega šolskega zakona določa tudi, da poučevanje in vzgoja ob spoštovanju krščanskega sistema vrednot temeljita na univerzalnih etičnih načelih.
Rončević je slovensko reformo doslej utemeljeval z večjim poudarkom na znanju, odgovornosti učencev, avtoriteti učitelja in strokovni avtonomiji šol. V poslanici ob svetovnem dnevu učiteljev je zapisal tudi, da delo učiteljev vključuje »oblikovanje vrednot«, država pa mora jasno določiti znanja in spretnosti, ki naj jih učenci pridobijo.
Prvi cilj je šolsko leto 2028/29
Prvi posvet se ni končal s seznamom sprejetih ukrepov. Škrinjar je povedala, da so pripravili povzetke, ki jih bodo vključili v dokument in dopolnjevali na prihodnjih devetih posvetih.
Ministrstvo pa že ima okvirni rok za uvedbo sprememb.
»Želimo si, da bi bilo šolsko leto 2028/29 tisto leto, ki bo prineslo te spremembe,« je dejala Škrinjar. Na dodatno vprašanje, katere spremembe učnih gradiv naj bi to pomenilo, je odgovorila: »Karkoli bomo pač dorekli na teh posvetih.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
