NIJZ: Andskega seva hantavirusa v Sloveniji ni
Smrtonosni virus, ki izbruhne na luksuzni ladji za križarjenje, vedno velja za dramatično novico. Kako je s hantavirusi v Sloveniji?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Te dni spremljamo dogajanje na ladji Hondius, na kateri je izbruhnil hantavirus. Ladje je z okoli 150 potniki in člani posadke na krovu pred tedni odplula iz Argentine proti Zelenortskim otokom. Po izbruhu virusa sta dva človeka umrla na krovu, eden pa v Južni Afriki. Po nedeljskem prihodu na Kanarske otoke so začeli evakuacijo potnikov in posadke. Potnike razvažajo v domače države, jih preventivno namestijo v karanteno in podrobno spremljajo njihovo zdravstveno stanje.
Kljub temu da na ladji Hondius ni bilo Slovencev, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) podrobno spremljajo pojav hantavirusne okužbe. »Na podlagi dosedanjih informacij ocenjujemo, da je javnozdravstveno tveganje za Slovenijo zelo majhno oziroma zanemarljivo,« so sporočili na NIJZ. Eva Grilc z NIJZ je poudarila, da vseeno spremljajo situacijo in vsa navodila, saj gre za resno bolezen.
Andski sev: Za prenos potrebna bližina in daljši telesni stik
Kaj sploh je hantavirus. Gre za virus, ki ga širijo okuženi glodavci. Ljudje se lahko okužijo, ko vdihavajo delce iz njihovih izločkov, kot so iztrebki, urin ali slina. Čeprav redko, se lahko širi tudi z ugrizi ali praskami glodavcev.
Takoj na začetku velja omeniti, da so na ladji Hondius potrdili andski (južnoameriški) sev, ki kroži v Južni Ameriki, predvsem v Argentini in Čilu. Le ta se lahko širi tudi s človeka na človeka. Epidemiološke raziskave kažejo, da je bil za prenos andskega virusa potreben tesen in dolgotrajen stik z bolnikom v zgodnji fazi bolezni, predvsem znotraj gospodinjstev oziroma družin. Običajni, kratkotrajni socialni stiki niso predstavljali tveganja. Ni dokazov, da bi se andski virus prenašal po zraku, zato je za prenos med ljudmi potrebna bližini in daljši tesen stik.
Pri obolelih na križarki so potrdili hantavirusni pljučni sindrom, ki ga povzročajo določene vrste hantavirusov, med njimi tudi andski virus. Ta oblika bolezni se začne z gripi podobnimi simptomi, kot so vročina, mrzlica, glavobol in slabo počutje, pojavijo pa se lahko tudi prebavne težave. Bolezen lahko nato napreduje v hudo prizadetost pljuč in srca, z nabiranjem tekočine v pljučih, dihalno stisko, srčnim popuščanjem in kardiogenim šokom. Smrtnost pri tej obliki okužbe je visoka in lahko dosega med 30 in 60 odstotkov.
Mišja mrzlica in mišje leto
Andskega virusa v Sloveniji ni. Pri nas se pojavljata predvsem virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata hemoragično mrzlico z renalnim sindromom, znano kot mišja mrzlica. Potek bolezni je pri teh okužbah drugačen, gre predvsem za prizadetost ledvic, in praviloma blažji kot pri hantavirusnem pljučnem sindromu. Tudi smrtnost je pri mišji mrzlici bistveno nižja, okrog enoodstotna.
Čas od okužbe do nastanka znakov bolezni je običajno dva do štiri tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko - poletnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma opravljajo delo na polju in v gozdu.
Cepiva proti tej bolezni za zdaj še ni na voljo. Splošni ukrepi so usmerjeni k uničevanju podgan, miši in drugih glodavcev. Pomembna je predvsem splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka, so glede mišje mrzlice oziroma HMRS še navedli pri NIJZ.
"Kadar imamo v Sloveniji tako imenovano mišje leto, ko se glodavci v naravi zelo namnožijo, je teh primerov lahko bistveno več in je predvsem potrebna previdnost pri opravilih in rekreaciji v naravi, da se ne okužimo," je opozorila Grilc.
Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji v letih 2025 in 2026 prijavljenih po šest primerov mišje mrzlice, in sicer leta 2025 pet okužb z virusom Puumala in ena z virusom Dobrava, v letu 2026 pa štiri okužbe z virusom Puumala in dve z virusom Dobrava.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
