Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Mirno so danes preplavili ljubitelji starejših avtomobilov, ki so se zbrali na tradicionalnem, 15. srečanju in blagoslovu starodobnikov. Po oceni organizatorjev se ga je udeležilo okoli 140 različnih vozil, med njimi je bilo veliko znamenitih fičkov, hroščev, pejčkov, potovalnih Volkswagnovih kombijev in drugih starih jeklenih lepotcev, ki jih danes redko vidimo na naših cestah.

»Namen je druženje, izmenjava izkušenj, zabava pa tudi blagoslov, da bi vsi brez nesreč prišli skozi leto,« je dejal Janez Potokar, eden od soorganizatorjev dogodka. Tudi sam je na blagoslov pripeljal svojega zgodovinskega lepotca, renaulta 10 major letnik 1967. Za blagoslov starodobnikov so v sodelovanju z Občino Mirna moči združila VW klub Dolenjske in Bele krajine, Društvo ljubiteljev starih vozil Mirnske doline Hrast Tržišče in Društvo Partizan Mirna. Na vprašanje, kako se je vse skupaj začelo, Potokar odgovarja: »S prijateljem Zvonetom Zupetom sva bila na blagoslovu motorjev v Mirni Peči. Ko sva prišla domov na Mirno sva se usedla in rekla, zakaj pa ne bi imeli na Mirni blagoslov oldtimerjev. Prvič se nas je zbralo približno 50, nato pa vsako leto več. Zdaj je to že tradicija pred začetkom sezone.«

Župan Mirne Dušan Skerbiš je bil vesel, da se je v lepem vremenu znova zbralo toliko starih jeklenih konjičkov različnih znamk. Pohvalil je lastnike starododobnikov, da tako skrbijo za vozila. Tako lahko tudi zdajšnje generacije vidijo, kakšni avtomobili so se pred več desetletji vozili po naših cestah in kako je šel razvoj na področju avtomobilizma naprej.

Precej pozornosti je pritegnil bel ameriški cadillac eldorado, letnik 1973, ki ga je pripeljal Milan Grebenc z Bistrice. »Pred leti sem si želel motor, a nato sem se odločil, da kupim oldtimerja. Takrat sem razmišljal, da ti avtomobili ne zgubljajo na ceni, a ni tako. Ko ga imaš, moraš vsako leto nekaj denarja vložiti v obnovo. Zanj sem odštel 12.000 evrov, potem pa vložil še vsaj 10.000. Treba je bilo popraviti menjalnik, motor, streho smo zamenjali in druge malenkosti. Pri nas je veliko hroščev, sam pa sem želel avtomobil, ki ga nima vsak. Če imam pravi podatek, je moj edini v Sloveniji v taki različici, bel in z rdečim usnjem znotraj,« ponosno pove Milan in dodaja, da je vožnja z njegovim lepotcem »nobel«. Na vprašanje, kakšna pa je poraba, pravi: »Najmanj pije pri hiši, ker se z njim najmanj vozimo. Sicer pa na 100 kilometrov porabi kar 25 litrov.«

V množici avtomobilov je izstopal tudi še en ameriški lepotec, lincoln continental, letnik 1975, ki ga je nedavno kupil Blaž Vranešič iz Črnomlja. »Doma sem že imel avtomobil ruske legendarne znamke Lada. Rekel sem si, da moram imeti še enega ameriškega,« z nasmehom na obrazu pove Blaž. Že pred dvema letoma ga je zasledil na spletni strani, kjer prodajajo avtomobile, nato pa je oglas zanj izginil. »Ker sem si želel prav ta model, sem šel enega gledat tudi v Španijo, a mi nekako ni bil usojen. Ko sem prišel nazaj, sem spet zasledil oglas za ta avto, ki sem ga gledal pred dvema letoma. Tokrat ga nisem izpustil iz rok,« o tem, kako je pristal v njegovi garaži, pove Blaž. Vožnja iz Črnomlja na Mirno je bila udobna. »Kar plavaš kot na ladji. Avto je težak 2200 kg, ima 7500-kubični motor, in dobrih 200 konjev moči. Porabi pa dobrih 20 litrov bencina na 100 kilometrov. Ima avtomatski menjalnik, avtomatsko klimo, avtomatski pomik sedežev in stekel, pravi luksuz v primerjavi z rusko Lado,« še doda Blaž.

Na blagoslov na Mirno pa se je z najstarejšim vozilom pripeljal Konrad Šepec iz Kukenberka. »To je wanderer proizvajalca Auto Union. Pravijo, da je edini v Sloveniji, na svetu pa jih je v voznem stanju samo še 160,« je povedal Konrad, ki se je že kot otrok navdušil nad avtomobili, restavriranje starodobnikov pa je njegov konjiček. »Tale wanderer je letnik 1938, kupil pa sem ga od 86-letnega gospoda iz Naklega, ki je zaradi poslabšanja vida izgubil vozniško dovoljenje. Zanj so se zanimali tudi Avstrijci, a zaradi epidemije koronavirusa niso mogli ponj, zato ga je predlani marca prodal meni. Zanj sem odštel 6.000 evrov.«

Konrad je vozilo temeljito uredil in ga spravil na cesto. »Ker nima servovolana, moraš prej pojesti kakšno klobaso ali golaž, da ga pelješ. Potrebuješ kar nekaj mišic,« se pošali Konrad, ki ima doma v garaži še starejšega starodobnika iz leta 1925.

Župnik Slavko Kimovec je na koncu vsa blagoslovil starodobnike in njihove lastnike, ki so se potem podali na vožnjo po Mirnski dolini.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista