Kdo zapušča mesta in zakaj podeželje postaja nova priložnost
Slovenija se seli bolj kot kadarkoli, vendar ne več po starih pravilih.
Mesta, ki so dolga desetletja veljala za simbol razvoja, izgubljajo del prebivalcev, medtem ko se nekatere manjše občine spreminjajo v demografske zmagovalke. Podatki kažejo, da se ljudje selijo zaradi cene stanovanj, kakovosti življenja in sprememb na trgu dela. Ena najbolj izstopajočih zgodb prihaja iz Svete Trojice v Slovenskih goricah, kjer rast prebivalstva postaja simbol širšega slovenskega trenda.
Država, ki raste zaradi selitev
Slovenija se že več let sooča z demografskim paradoksom. Po eni strani prebivalstvo brez selitev upada, po drugi strani pa se država številčno še vedno povečuje. Po zadnjih celovitih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, objavljenih leta 2025, se je v Slovenijo v enem letu priselilo 33.023 ljudi, odselilo pa 21.491. Selitveni prirast je tako znašal 11.532 prebivalcev, kar pomeni, da je bila prav migracija ključni razlog, da število prebivalcev ni upadlo.
Naravni prirast ostaja negativen, saj se vsako leto rodi manj ljudi, kot jih umre. To pomeni, da brez priseljevanja Slovenija prebivalstvo dejansko izgublja. A še pomembnejši od mednarodnih migracij so notranji premiki. Vsako leto se znotraj države preseli več deset tisoč ljudi. Samo v enem četrtletju leta 2025 so statistiki zabeležili skoraj 28.000 notranjih selitev, kar kaže na izjemno mobilnost prebivalstva, čeprav je bilo teh selitev približno štiri odstotke manj kot leto prej.
Ljubljana: prestolnica priložnosti in odhodov
Če obstaja občina, ki najbolje ponazarja slovenske selitvene paradokse, je to Ljubljana. Prestolnica ostaja največji magnet za priseljevanje iz drugih delov države. V enem letu se vanjo preseli skoraj 14.000 ljudi. Toda hkrati je Ljubljana tudi občina, iz katere se odseli največ prebivalcev. V istem obdobju se jih je iz mesta preselilo več kot 14.000.
Takšna slika pomeni, da ima Ljubljana negativen notranji selitveni saldo. Mesto raste predvsem zaradi priseljevanja iz tujine, ne pa zaradi priseljevanja iz drugih slovenskih občin. Razlogi so precej jasni. Ljubljana ostaja središče študija, zaposlitvenih priložnosti in kulturnega življenja, a postaja tudi eno najdražjih območij za bivanje v državi. Stanovanjske cene in življenjski stroški marsikatero mlado družino prisilijo, da po nekaj letih življenja v prestolnici išče dom drugje.
Maribor: visoka mobilnost brez stabilne rasti
Podobno zapleteno demografsko sliko kaže Maribor. Med večjimi slovenskimi občinami izstopa po eni najvišjih stopenj selitvene mobilnosti. Na tisoč prebivalcev se vanj priseli okoli 54 ljudi, hkrati pa se jih iz mesta skoraj enako število odseli. Mesto ima tudi eno najvišjih stopenj priseljevanja iz tujine, saj se na tisoč prebivalcev vanj priseli več kot 31 ljudi iz drugih držav, medtem ko jih približno 19 na tisoč prebivalcev odide v tujino.
Takšni podatki kažejo, da Maribor ostaja pomembno regionalno središče, vendar se sooča z izrazito menjavo prebivalstva. Mesto privablja nove prebivalce, a jih težje zadrži dolgoročno, kar vpliva na stabilnost lokalne skupnosti.
Koper, Novo mesto in Kranj: tri različne zgodbe
Med večjimi občinami izstopa Koper, ki beleži enega najvišjih pozitivnih notranjih selitvenih prirastov. V mesto se iz drugih slovenskih občin preseli več ljudi, kot se jih iz njega odseli. Pozitivni trendi so povezani z razvojem logistike, turizma in z obalnim življenjskim slogom, ki postaja vse bolj privlačen za mlade družine in posameznike.
Novo mesto predstavlja nekoliko drugačen model rasti. Tam pomemben del demografskega povečanja temelji na priseljevanju iz tujine, kar je povezano predvsem z delovnimi mesti v industriji. Priseljevanje iz tujine tam presega odseljevanje, kar ustvarja pozitiven selitveni saldo.
Kranj se na drugi strani spopada z bolj stagnirajočo demografsko sliko. Med večjimi občinami ima enega najnižjih selitvenih prirastov in v posameznih obdobjih celo negativnega. Podobno velja za Mursko Soboto, kjer so selitve manj intenzivne, rast prebivalstva pa bistveno počasnejša. V tej občini je tudi priseljevanje iz tujine med najmanjšimi med večjimi slovenskimi mestnimi središči.
Podeželje se vrača na demografski zemljevid
Če so mesta še pred dvema desetletjema veljala za edino razvojno smer, se slika danes spreminja. Naraščajoče cene nepremičnin, prometna povezanost in širjenje dela na daljavo spreminjajo razumevanje kakovosti bivanja. Podeželje postaja resna alternativa mestnemu življenju.
V zadnjih letih so nekatere manjše občine začele aktivno graditi svojo razvojno politiko na privabljanju novih prebivalcev. Ne gre več le za cenejša zemljišča, temveč za celostno ponudbo bivanja, ki vključuje vrtce, šole, infrastrukturo in družbeno življenje.
Sveta Trojica: majhna občina z velikimi ambicijami
Ena najizrazitejših zgodb takšnega razvoja prihaja iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. Občina je v zadnjih letih zabeležila enega najvišjih prirastov prebivalstva med slovenskimi občinami. Po besedah župana Davida Klobase uspeh temelji na jasni razvojni strategiji.
V občini so omogočili gradnjo sedmih novih stanovanjskih naselij, kar je prineslo približno 300 novih prebivalcev. Posebno pozornost namenjajo mladim družinam. V največjem naselju so omogočili gradnjo 70 novih stanovanj, ob tem pa subvencionirali komunalni prispevek, predvsem za pare, kjer sta oba zaposlena. Takšni ukrepi bistveno znižujejo stroške začetka gradnje ali nakupa doma.
Razvojni načrti občine so ambiciozni. V prihodnjih letih načrtujejo gradnjo novih stanovanj in hiš za približno 200 novih prebivalcev. Po projekcijah naj bi imela Sveta Trojica do leta 2032 okoli 2.500 prebivalcev. Klobasa poudarja, da ljudje ne prihajajo le zaradi cen ali lokacije, temveč zaradi občutka skupnosti in kakovosti življenja.
Selitve kot ogledalo družbe
Selitveni tokovi danes niso več le statistika, temveč odsev širših družbenih sprememb. Mlajše generacije drugače razmišljajo o delu, bivanju in kakovosti življenja. Velika mesta ostajajo središča priložnosti, vendar vse manj predstavljajo dolgoročno življenjsko izbiro.
Demografska prihodnost Slovenije bo v veliki meri odvisna od tega, kako bodo občine prilagodile svojo razvojno politiko. Primeri, kot je Sveta Trojica, kažejo, da lahko tudi manjša okolja postanejo motor rasti, če znajo združiti stanovanjsko politiko, infrastrukturo in občutek skupnosti.
Selitve tako postajajo eden najmočnejših pokazateljev, kako se spreminja Slovenija. Država se ne prazni, temveč prerazporeja. In prav ta prerazporeditev bo v prihodnjih letih odločala o tem, katera okolja bodo rasla in katera bodo počasi izgubljala prebivalce
