Profimedia

Računi za elektriko za povprečno gospodinjstvo so nižji kot pred letom dni, vlada je z različnimi ukrepi ohranjala povprečni strošek pod 70 evrov na mesec. Povprečno gospodinjstvo je v zadnjih 12 mesecih zaradi ukrepov prihranilo 360 evrov, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Za januar in februar so bili ob vladni regulaciji cen in zakonski intervenciji v omrežnino zneski na položnicah za povprečno gospodinjstvo pri 54 evrih, tudi po izteku zakonskih določil glede omrežnine in vladne regulacije cen z marcem pa ni prišlo do drastičnih dvigov. Marca in aprila so bili povprečni računi medletno nižji za pet do deset odstotkov, je povedal minister.

Do konca junija sicer še velja oprostitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (prispevek za OVE). Predvidoma bo julija znova uveden, je povedal Kumer in dodal, da bo kljub ponovnemu plačilu prispevka po oceni ministrstva znesek na položnici za povprečno gospodinjstvo ostal po 70 evrov.

"Kaj bo novembra, ne vem," se je minister ozrl na začetek zimske sezone pri omrežnini. Je pa izrazil zadovoljstvo nad napovedmi agencije za energijo, da bo sistem obračuna omrežnine prilagodila. "Želimo si, da bi spremenjeni koncept omrežnine začel veljati pred jesenjo," je dejal.

Pričakuje, da bodo šle spremembe pri omrežnini v smeri manjšega razkoraka med poletno in zimsko sezono, da bodo spremembe postopne s prehodnimi obdobji in večfazne, ter da bodo fiksni in variabilni stroški bolj pravično porazdeljeni.

Vlada namerava z novelo zakona o oskrbi z električno energijo, katere predlog je v obravnavi DZ, podrobneje opredeliti načela pri določitvi metodologije za obračun omrežnine, in sicer naj bi sistem spodbujal proizvodnjo iz obnovljivih virov in samooskrbo, večje spremembe pa naj bi se uvajale postopno in ob upoštevanju načel preprostosti, pravičnosti in sorazmernosti.

Da je povprečno gospodinjstvo zaradi vladnih ukrepov na letni ravni za dobavo električne energije plačalo več kot 300 evrov manj, so ločeno izračunali tudi na Energetski zbornici Slovenije (EZS).

Kot je povedal predsednik sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri EZS Sebastijan Roudi, so podobna gibanja glede stroškov za elektriko za gospodinjski odjem kot ministrstvo zabeležili tudi elektrodistributerji. "Ugotavljamo, da so povprečne cene nižje, kot so bile v lanskem letu," je dejal in dodal, da so dobavitelji skupaj s proizvajalci uspeli zagotoviti takšne tržne cene, da se končni stroški za odjemalce po izteku regulacije niso bistveno povečali.

Ocenil je, da so dobavitelji prehod na novi sistem omrežnine uspešno "prebrodili". Pričakuje, da bodo v naslednjem letu ali dveh uspeli ohranjati ceno energije in da se končne cene ne bodo drastično povečale.

Predsednik EZS Aleksander Mervar, sicer direktor sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja Elesa, je predstavil podatke, po katerih je bila Slovenija ob vladnih ukrepih glede stroška za dobavo elektrike za povprečno gospodinjstvo na 23. mestu v EU, brez vladnih ukrepov pa bi bila na 11. mestu.

Omrežnina za gospodinjski odjem je bila v letu 2024 glede na leto 2017 v Sloveniji višja za okoli 16 odstotkov, medtem ko je bila v EU za 42 odstotkov, v Nemčiji denimo za 53 odstotkov. Je bilo pa znižanje manjše na Madžarskem in Hrvaškem, ki imata za gospodinjske odjemalce tudi sicer razmeroma nizke cene elektrike, da so pa te višje za ostale odjemalce.

Znova je tudi zavrnil, da bi višja omrežnina za velike poslovne odjemalce v Sloveniji vplivala na njihovo konkurenčnost. Stroški omrežnine za 55 največjih porabnikov električne energije na distribucijskem omrežju, pri katerih pa Mervar ne upošteva Petrola, ker da izkrivlja sliko, so v letu 2014 predstavljali 0,14 odstotka vseh njihovih poslovnih prihodkov, je dejal.

Glede konkurenčnosti cen elektrike, na kar opozarjajo v gospodarstvu, je Kumer povedal, da pri gospodinjskem in malem poslovnem odjemu ceno odjema določajo dobavitelji, pri srednje velikih in velikih poslovnih odjemalcev pa je cena, ki jo plačujejo, odvisna o njihove nakupne strategije. In nekateri so si uspeli zagotoviti nižje cene, drugi višje, vse pa se odrazi v statistiki.

"V veliki odjemni skupini imamo zelo malo poslovnih odjemalcev, tako malo, da je ta vzorec v primerjavi z večjimi državami premalo reprezentativen. In lahko že en posel močno vpliva na statistiko v določeni odjemni skupini," je dejal minister.