Seršen v Bruslju: Slovenija za spremembe pri polnjenju plinskih skladišč
Slovenija se je v Bruslju zavzela za vzpostavitev mehanizma za spodbujanje polnjenja plinskih skladišč.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V Bruslju so danes poleg zunanjih ministrov držav članic EU zasedali tudi ministri, pristojni za energetiko. Glavna tema na mizi je bila rast cen energentov zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Iz Slovenije se je sicer rednega zasedanja udeležila državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen.
Kot so po zasedanju sporočili z okoljskega ministrstva, je bilo poleg cen energentov govora tudi o zakonodajnem svežnju za evropska omrežja ter krepitvi sodelovanja z Ukrajino in Moldavijo za spodbujanje večje zanesljivosti oskrbe z energijo.
Kar zadeva rast cen energije zaradi vojne, so ministri oziroma predstavniki ministrstev pretresali že sprejete ukrepe in tudi tiste, ki jih je treba še sprejeti. Državna sekretarka Seršen je pri tem poudarila, da mora Evropska unija čim prej vzpostaviti mehanizem za spodbujanje polnjenja plinskih skladišč in obenem prilagoditi pravila glede stopnje njihove zapolnjenosti.
Kot smo poročali pred dnevi, je minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer v dani situaciji kot največje srednjeročno tveganje izpostavil predvsem polnjenje evropskih skladišč plina pred naslednjo zimo. Na 11. marec so bila namreč skladišča EU okoli 29-odstotno napolnjena, skladišče v Avstriji, kjer ima Slovenija, ki nima svojega skladišča, zakupljen prostor, pa 36-odstotno. Skladno z evropsko uredbo morajo biti skladišča do 1. novembra napolnjena 90-odstotno.
Seršen je na današnjem zasedanju izpostavila, da bi bil razpon ciljne napolnjenosti boljši kot fiksni končni cilj, saj bi to sprostilo pritisk na cene pri polnjenjenju skladišč. Slovenija se obenem zavzema za vzpostavitev mehanizma za zbiranje morebitnih presežnih dobičkov elektroenergetskih podjetij, tako imenovanega mehanizma za zajem presežnih dobičkov, podobno kot je to že veljalo leta 2022.
Kot so navedli na ministrstvu, bi vzpostavitev jasne pravne podlage, četudi začasne, skrajšala čas in administrativne postopke, posebej v povezavi s pravili državnih pomoči za ukrepe, ki bodo potrebni za omilitev visokih cen energije za gospodinjstva in gospodarstvo. Prav tako je Slovenija podprla čim prejšnjo poenostavitev pravil državnih pomoči glede baterij in krepitev tržne rezerve ETS za stabilnost trga.
O ukrepih zaenkrat nič znanega
Evropski komisar za energijo Dan Joergensen po poročanju STA danes ni želel podrobneje govoriti o ukrepih, ki jih namerava EU sprejeti v odziv na trenutno energetsko krizo, povezano z vojno na Bližnjem vzhodu. Pojasnil je zgolj, da bodo ukrepi ciljno usmerjeni in začasni.
»"Zelo smo pozorni na to, da ne bi spodkopali dolgoročnejših strateških ciljev naše unije. Jasno je, da imamo dobro delujoč mehanizem določanja cen in sistem trgovanja z izpusti (ETS). To je v središču tistega, kar nam bo prineslo neodvisnost in s tem nižje cene. Tako da morajo biti vse rešitve, ki jih bomo predstavili, v skladu s temi temeljnimi načeli,« je poudaril.
Prilagoditev nekaterih vidikov delovanja sheme ETS, zlasti krepitve rezerve za stabilnost trga v smeri boljšega obvladovanja volatilnosti in ravni cen, je danes podprla tudi Slovenija.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
