Minister Kumer: Država bo sprostila rezerve naftnih derivatov
Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu sta se podražili nafta in zemeljski plin. Razmere so negotove. Kakšno je stanje na trgu z energijo v Sloveniji?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je govoril o stanju na trgu z energijo v Sloveniji. Dejal je, da se posledice vojne na Bližnjem vzhodu in skorajšne ustavitve ladijskega prometa v Hormuški ožini že čutijo v Evropi in v Sloveniji.
Nujnost preventivnega delovanja pri cenah
»V Sloveniji kratkoročno ne zaznavamo resnih tveganj z oskrbo z energijo,« je predstavil Kumer in dodal, da je treba ločiti med dvema vprašanjema. Ali bo energije dovolj in ali bo oskrba zanesljiva. Pri oskrbi »je odgovor pomirjujoč«, zaloge nafte je dovolj v blagovnih rezervah in pri trgovcih, pri cenah pa »moramo biti previdni«, meni minister. Kako? Vlada mora po njegovem mnenju tveganja pravočasno prepoznati in ukrepati, še preden bi se posledice občutile v cenah, v stroških za gospodinjstva in gospodarstvo. »Treba bo ravnati tudi preventivno,« ocenjuje Kumer.
Minister je zagotovil, da je Slovenija veliko bolje pripravljena, kot je bila leta 2022, ko je kot posledica vojne v Ukrajini izbruhnila energetska kriza. Večina takratnih interventnih ukrepov je vnesena v sistemsko zakonodajo, dobro so opredeljeni mehanizmi in scenariji ukrepanja.
Da na bencinskih ne bi zmanjkalo goriva, vlada sprošča rezerve naftnih derivatov
Slovenija je pri gorivih v celoti odvisna od uvoza. Zaradi težavnih razmer se je povečalo povpraševanje, v Sloveniji še najbolj ob meji z Italijo in Avstrijo, kjer so cene bencina in dizla precej višje. »Nižje cene so dobra novica za ljudi in gospodarstvo v Sloveniji,« je izpostavil Kumer in dodal, da obstaja tveganje, ker se pri nas oskrbujejo tudi vozniki z druge strani meje. To tveganje je »logistično«, ponekod so nastala ozka grla. Posameznim bencinskim servisom lahko v v določenem trenutku zaradi povečanega obiska zmanjka goriva, kot se je to zgodilo na Koroškem.
Zato se je vlada odločila za »razbremenitev domače oskrbe« s sprostitvijo rezerv naftnih derivatov. S tem se bodo lažje uravnavale anomalije, ki jih lahko čuti določen naftni trgovec.
Z ministrstvom za gospodarstvo, ki je pristojno za blagovne rezerve, in z distributerji goriv se bodo v prihodnjih dneh še usklajevali, bo pa predvidoma do ponedeljka opredeljeno kratkoročno in srednjeročno ukrepanje v primeru različnih scenarijev, je povedal Kumer.
Bodo skladišča plina polna?
Največje srednjeročno tveganje minister trenutno vidi v polnjenju evropskih skladišč plina pred naslednjo zimo. Na 11. marec so bila skladišča EU okoli 29-odstotno napolnjena, skladišče v Avstriji, kjer ima Slovenija zakupljen prostor, pa 36-odstotno. Skladno z evropsko uredbo morajo biti skladišča do 1. novembra napolnjena 90-odstotno.
»Če se morebiti to ne bo zgodilo, bo zelo verjetno vplivalo na cene v prihodnji zimi oz. v letu 2027,« je dejal in dodal, da bi višje cene plina za sabo potegnile tudi višje cene električne energije na borzi. A do končnega odjemalca je še več vmesnih točk, tako da lahko vlada pravočasno intervenira. Minister je povedal, da je Slovenija dejavna pri usklajevanju enotnih mehanizmov na ravni EU, ki bodo uporabljeni, če bo treba, piše Slovenska tiskovna agencija.
Glede tistih velikih odjemalcev, ki nimajo zakupljene elektrike ali plina za daljše obdobje, je dejal, da se bodo z njimi skupaj z gospodarsko zbornico in dobavitelji sestali in po potrebi našli rešitev.
Stanje glede električne energije na Bližnjem vzhodu je tako glede proizvodnje kot izmenjave stabilna in brez motenj. Remont krške nuklearke letos ni predviden, zaloga jedrskega goriva je oblikovana za več let, tudi deponija premoga v Termoelektrarni Šoštanj je skoraj polna. »Kar se tega tiče, smo v neprimerno boljšem položaju, kot smo bili leta 2022,« je povedal.
Vlada omejila cene pogonskih goriv
Vlada je ta teden krepko posegla v določitev cen pogonskih goriv in tako ublažila skok cen, ki bi sledil rasti cen nafte na svetovnih trgih. Če cen ne bi regulirali in trošarin ne bi znižali, bi bilo po ocenah vlade za liter 95-oktanskega neosvinčenega motornega bencina treba odšteti okoli 1,576 evra, za liter dizla okoli 1,702 evra, za liter kurilnega olja pa okoli 1,342 evra.
Tako pa je od torka bencin stane 1,466 evra, dizel pa 1,528 evra. Za liter kurilnega olje je treba odšteti 1,159 evra.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
