Arhiv Lokalno.si

Preseljevanje znotraj Evropske unije in priseljevanje vanjo se je v zadnjem desetletju povečalo in zaradi tega se je v marsikateri šoli spremenila tudi nacionalna sestava. Kulturne razlike pogosto ovirajo dialog med dijaki in učitelji, učni uspeh migrantov je slabši, pa čeprav so tudi ti nadarjeni, vendar se ta nadarjenost ne odkrije in ostane neizkoriščena.

Na Ekonomski šoli v Novem mestu (pa tudi na drugih šolah) si močno prizadevajo za uspešno vključevanje dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja in s tem jim tudi pomagajo, da se uspešno prilagodijo novemu življenjskemu okolju. Ravnatelj Jože Zupančič je povedal, da imajo na šoli 15 migrantov. Glavnina prihaja iz Bosne in Hercegovine ter Kosova.

Da bi jim kar najbolje omogočili ''udomačitev'', so organizirali okroglo mizo, na kateri so pretresli glavne probleme, s katerimi se soočajo. Koordinatorka projekta, ki ga je spodbudilo Ministrstvo za šolstvo in šport, dr. Špela Bregač je dodala, da je med migranti več deklet. ''Glavni problem je nepoznavanje jezika, pojavljajo pa se seveda tudi tisti, ki so povezani s samim novim kulturnim okoljem. Na Kosovu je na primer popolnoma drugačna kultura kot pri nas, in dokler ne sprejmejo teh sprememb, so kar precejšnje težave,'' je povedala Bregačeva.

Dodala pa je še, da jih domači dijaki lepo sprejmejo. Dokler ne obvladajo jezika je sicer malo težje, kasneje pa te težave povsem izginejo in si tudi pomagajo med seboj. Ravnatelj Zupančič je  dodal še odnos učiteljev do migrantov. ''Upoštevajo, da niso še vešči slovenščine in so do njih zelo strpni. Prvo obdobje je obdobje uvajanja in v tem času ima dijak nekakšen status dijaka s posebnimi potrebami. Ko osvojijo osnovne veščine sporazumevanja. velja zanje enak status kot za domače dijake. Seveda so primeri, da nekdo težje sprejme nov jezik in novo okolje. Takšen dijak prvo leto samo spremlja pouk in v naslednjem šolskem letu se zanj začne tisto pravo šolanje. Tak primer imamo samo eden. in sicer gre za učenko, ki je šla po omenjeni poti, danes pa je ena njuspešnejših.''

Na omenjeni okrogli mizi je sodelovala tudi svetovalna delavka Andreja Petrovič: ''Moje prvo delo je nostrifikacija spričeval, sicer pa rešujemo težave, ki se pojavljajo s profesorji ali pa tudi doma. Letos je ministrstvo vsaki šoli odobrilo 35 ur, v katerih se migranti učijo slovenščine in potem je vse lažje.'' Špela Bregač jih uči našega jezika in pravi: ''Največ težav jim povzroča dvojina, tisti, ki prihajajo s Kosova, se težko navajajo na vikanje, mešajo še ženski in moški spol...''

Je pa lepo delati z njimi, sta še dejali. Tudi zabavno zna biti, saj se na primer po določenem številu ur celo zgodi, da se ''sprejo'' med seboj o tem, kdo bolje govori slovensko. Na koncu se vsi nasmejejo. En sam problemček je, in sicer ta, da se starši ne zanimajo za njihovo napredovanje, pa čeprav so jih povabili, da bi kdaj prišli na šolo in sodelovali pri učnih urah, ki so dejansko mnogo več kot le učenje. Na srečo pa zato prihajajo njihovi bratje in sestre in potem je šolanje še boljše in še bolj prijetno.