Sa.R.

Lotrič meni, da je ureditev plačnega položaja obeh poklicnih funkcionarjev DS - predsednika in sekretarja - neustrezna. Predsednik je uvrščen v 65. plačni razred, sekretar v 55. plačni razred. S tem pa je po njegovem mnenju kršeno načelo delitve oblasti, saj se vzpostavlja bistvena nesorazmerja v primerjavi s plačnimi razredi primerljivih funkcij izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti.

Da ne bi bilo vzpostavljenih bistvenih nesorazmerij, bi moral biti predsednik DS uvrščen v 67. plačni razred, v katerega so uvrščeni predsedniki republike, DZ in vlade, kot tudi predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča. Sekretar DS pa bi moral biti uvrščen vsaj v 58. plačni razred, tako da bi zaostajal za generalnim sekretarjem DZ za tri plačne razrede oz. bi se izenačil z generalnim sekretarjem urada predsednika republike, izhaja iz predloga zahteve.

Lotrič v predlogu med drugim izpostavlja, da ustavno sodišče DS upravičeno postavlja na vrh tistih državnih organov, ki si zaslužijo neodvisen položaj in prav tako visoko stopnjo finančne avtonomije. Kot navaja, oba domova parlamenta, ne glede na različne naloge in pristojnosti, sodelujeta pri izvajanju temeljnih funkcij parlamenta. Zato bi moral biti tudi plačni položaj vodilnih funkcionarjev v obeh domovih relativno primerljiv. Neustrezna ureditev plačnega položaja obeh poklicnih funkcionarjev DS pa je "samo vrh ledene gore, ki bo dokončno naluknjala neodvisen položaj DS".

Predsednik DS obstoječi ureditvi očita tudi kršitev načela enakosti pred zakonom, ker po njegovih navedbah niso podani utemeljeni ustavnopravni razlogi za drugačno obravnavo podobnih položajev. Meni namreč, da sta funkciji predsednik DS in sekretarja DS "brez utemeljenih ustavnopravnih razlogov obravnavani drugače kot nekateri ostali bistveno podobni vodilni funkcionarji državnih organov, ki so z začetkom leta 2025 takoj vstopili v proces poviševanja svoje plače". Tudi za predsednika in sekretarja DS pa je kot za poslance in funkcionarjev vlade predvidena zamrznitev povišanja plače do novega mandatnega obdobja DZ.

Preberite še ...

Tehnologija · Oglas

Mojster akcijske fotografije razkriva trike s pomočjo umetne inteligence enega najboljših telefonov na trgu

Po predlogu bi DS skupaj z zahtevo za presojo ustavnosti podal tudi predlog za prednostno obravnavo zahteve, saj je hitra odločitev ustavnega sodišča "izrednega pomena za zavarovanje položaja DS, ki se ga z izpodbijano pravno ureditvijo spodkopava oziroma ogroža". Prav tako bi predlagal, da se začasno zadrži izvrševanje določbe novega plačnega zakona, ki ureja postopno pridobitev pravice do višje plače, in sicer v delu, ko gre za časovni odlog povišanja plače za predsednika in sekretarja DS.

Na ustavnem sodišču še ni vlog, vezani na plačno reformo

Na ustavnem sodišču so za STA pojasnili, da doslej niso prejeli nobene vloge, ki bi bila vezana na plačno reformo. Možno pa je, da se bo na ustavno sodišče zaradi plačnih vprašanj po prenovi sistema poleg DS obrnil še kdo. V Sodnem svetu so za STA pojasnili, da bodo v kratkem, na eni od naslednjih sej, nadaljevali obravnavo glede ustreznosti prenovljene pravne ureditve sodniških plač.

Ob sprejemanju plačnega zakona so Sodni svet, Vrhovno državno tožilstvo in Državnotožilski svet ugotavljali, da predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju ne vzpostavlja primerljivosti plač sodnikov oz. tožilcev in poslancev ter da z njim odločba ustavnega sodišča glede sodniških plač iz sredine leta 2023 ne bo uresničena.