Profimedia

Gradbeno dovoljenje potrebujete, kadar želite postaviti trajni, fiksni bazen, ki ima več kot 30 kvadratnih metrov površine, je globlji od 1,5 metra, je trdno povezan s tlemi ali vključuje dodatne gradbene elemente, kot so nadstreški, tehnični prostori in večje terase. V takšnih primerih morate pred začetkom del pripraviti projektno dokumentacijo in vložiti vlogo za gradbeno dovoljenje na pristojni upravni enoti.

Kdaj gradbeno dovoljenje ni potrebno?

Če pa želite na dvorišče postaviti manjši bazen, katerega površina ne presega 30 kvadratnih metrov in globina ne presega 1,5 metra, gradbeno dovoljenje načeloma ni potrebno. V takem primeru zadostuje prijava začetka gradnje. Za sezonske oziroma premične bazene, kot so napihljivi ali montažni, ki jih po koncu sezone odstranite, praviloma ni potrebno ne dovoljenje ne prijava. Pomembno pa je, da bazen ne pomeni trajne spremembe zemljišča.

PREBERITE TUDI: 

Kazni do 250 evrov: v teh občinah je košnja trave ob nedeljah prepovedana

Dodatne omejitve na posebnih območjih

Poleg osnovnih pogojev glede velikosti in trajnosti bazena morate biti pozorni tudi na morebitne dodatne omejitve, če je vaše zemljišče v takoimenovani varstveni coni. Takšna območja so namenjena zaščiti kulturnih in naravnih vrednot ter varovanju pred naravnimi nesrečami.

Če je zemljišče del kulturne dediščine, kot so stara mestna jedra, naravne dediščine, kot so krajinski parki in zaščiteni habitati, ali poplavnih območij, boste za postavitev bazena potrebovali dodatna soglasja. V teh primerih je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, če gre za območje kulturnega pomena, soglasje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, če gre za naravno dediščino, oziroma soglasje Agencije Republike Slovenije za okolje, če gre za zemljišče na poplavnem območju. Postopek pridobivanja teh soglasij je pogosto daljši in vključuje dodatne strokovne preglede.

Profimedia

Strogi pogoji na varstvenih območjih

V Piranu, kjer je celotno staro mestno jedro zaščiteno kot kulturni spomenik državnega pomena, je postavitev bazena dovoljena le izjemoma in samo ob pridobitvi posebnega soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Podobne omejitve veljajo v Krajinskem parku Sečoveljske soline, kjer vsak poseg v prostor lahko vpliva na občutljivo naravno ravnovesje. V središču Ljubljane, predvsem v območju starega mestnega jedra, pa tudi v Triglavskem narodnem parku, ki zajema občine Bovec, Kobarid, Bohinj in Kranjsko Goro, so pravila še strožja, saj mora vsaka gradnja spoštovati predpise o varovanju naravne in kulturne dediščine.

Še posebej previdni morate biti v občinah, kjer večji del zemljišč leži na varstvenih območjih. Med njimi so Piran, kjer prevladuje kulturna dediščina, Koper z delno kulturno in naravno zaščito, Bovec in Kobarid zaradi reke Soče in Triglavskega narodnega parka, Bled in Bohinj v neposredni bližini naravno zaščitenih območij, ter Kranjska Gora, ki je prav tako del Triglavskega narodnega parka. V Ljubljani, predvsem v mestnem jedru, ter v Škofji Loki, Radovljici, Postojni in Celju, kjer je varovana kulturna dediščina, je postavitev bazena možna le ob upoštevanju posebnih pogojev.

Preverite velikost, globino in stanje zemljišča

Preden se odločite za postavitev bazena, vam priporočamo, da preverite velikost, globino in vrsto načrtovanega bazena, natančno preučite stanje zemljišča in prostorske akte občine ter ugotovite, ali vaše zemljišče spada v varstveno območje. V primeru kakršnega koli dvoma se je pametno pravočasno posvetovati z občinskim urbanistom ali s strokovnjaki iz pristojnih zavodov. Na videz preprost projekt se lahko zaradi zahtevne zakonodaje in strogih pravil hitro spremeni v dolgotrajen postopek, vendar vam lahko dobra priprava prihrani veliko časa, denarja in neprijetnosti v prihodnje.