Profimedia

Na slovenskem seznamu poklicnih bolezni naj bodo tudi nealergijska astma, ki ni navedena pod drugimi številkami, bolezni, povzročene s sončnim in drugim virom UV sevanja, posttravmatska stresna motnja in poklicne okvare hrbtenice, povzročene zaradi preobremenitve pri ročnem premeščanju bremen na delovnem mestu, poziva Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ob današnjem svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu ter ob mednarodnem delavskem spominskem dnevu. Razširijo naj se tudi merila za ugotovitev sindroma karpalnega kanala.

Ob tem se pridružujejo pozivom Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) za novo direktivo EU za preprečevanje psihosocialnih tveganj pri delu. Medtem ko je bil v EU dosežen velik napredek pri zmanjševanju fizičnih nevarnosti na delovnem mestu, so psihosocialna tveganja, kot so stres, povezan z delom, izgorelost, nadlegovanje in negotovost pri delu, namreč še vedno med najbolj razširjenimi in najmanj reguliranimi tveganji za poklicno zdravje v Evropi. Preprečevanje teh tveganj mora postati prednostna naloga.

Po podatkih Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa je bilo lani na novo verificiranih 32 azbestnih poklicnih bolezni, 17 pa jih je bilo med vnovič obravnavanimi primeri. Poleg tega so na inštitutu ugotovili tri okoljske mezoteliome.

Komisija za odpravljanje posledic dela z azbestom na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je po navedbah ZSSS lani obravnavala 74 zahtevkov za izplačilo odškodnine zaradi poklicne ali okoljske azbestne bolezni in za priznanje invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Verificirala je 25 plakov, 17 azbestoz ter 19 mezoteliomov in pljučnih rakov.

Hkrati je ZSSS spomnila na navedbe kliničnega inštituta za medicino dela, da je njihova interdisciplinarna skupina strokovnjakov za verifikacijo poklicnih bolezni v letu 2024 prejela 100 vlog in zaključila obravnavo 87 vlog. Poklicna bolezen je bila priznana 11 osebam in sum poklicne bolezni štirim. V 25 primerih pa naj bi šlo za bolezen, povezano z delom.

Pri petih delavcih so namreč ugotovili sindrom karpalnega kanala, pri treh delavkah z usnjem ekstrinzični alergijski alveolitis, pri delavcih za trakom in pri ročnem zbijanju okvirjev pa preobremenjenost prirastič mišic in kit. Sum za siderozo je bil medtem podan pri varilcu, za poklicno naglušnost pri vzdrževalcu strojev, za virusni hepatitis pri strežnici in za sindrom karpalnega kanala pri vzdrževalcu. Po drugi strani pa je Inšpektorat za delo lani od delodajalcev prejel obvestilo o le sedmih ugotovljenih poklicnih boleznih, so kritični v ZSSS.

Za razliko od nezgod pri delu po njihovem opozorilu še ni statistike, v koliko primerih se je poklicna bolezen končala s smrtjo. ZSSS je zato v socialnem dialogu o predlogu zakona o digitalizaciji zdravstva dala ministrstvu za zdravje pobudo, naj se potek poklicnih bolezni v prihodnje beleži sistematično. 

Mednarodna organizacija dela je leta 2003 razglasila 28. april za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Mednarodna konferenca svobodnih sindikatov pa je leta 1996 28. april razglasila tudi kot svetovni dan spomina na umrle in poškodovane delavce. ZSSS žaluje za vsemi, ki so lani umrli zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni. Njihovim družinam in sodelavcem izrekajo sožalje.