Marko Vaupotič

Stalna dosegljivost je sprva pomenila udobje in večjo povezanost, danes pa vse bolj postaja vir stresa. Po podatkih raziskav naj bi povprečen Evropejec na telefonu preživel več kot štiri ure na dan, Slovenci pa se temu povprečju hitro približujemo. Vprašanje ni več, ali je digitalna preobremenjenost realnost, temveč kako vpliva na naše duševno stanje.

Občutek nadzora, ki ga ni

Digitalni svet ustvarja močno iluzijo nadzora. Zdi se, da imamo vse pod prsti: koledarje, aplikacije za organizacijo časa, pametne ure, opomnike in digitalne pomočnike, ki nas opozarjajo, kaj moramo narediti in kdaj. Takšna orodja naj bi nam olajšala vsakdan in povečala produktivnost, a pogosto se zgodi prav nasprotno. Kadar nas naenkrat zasujejo elektronska pošta, sporočila in obvestila aplikacij, hitro izgubimo pregled nad lastnimi prioritetami. Naša pozornost se drobi, miselni tok se nenehno prekinja, občutek obvladovanja pa izginja.

Psihologi opozarjajo, da to ni le nadležno, temveč tudi nevarno za duševno zdravje. Zunanji dražljaji – obvestila, zahteve nadrejenih, sporočila prijateljev – določajo, kdaj in kako bomo reagirali, kar zmanjšuje našo notranjo avtonomijo. Čeprav imamo občutek, da smo z digitalnimi orodji učinkovitejši, v resnici postajamo ujetniki nenehnega odzivanja. Moč odločanja, kdaj in komu bomo namenili svoj čas, se neopazno prenaša z nas na zaslone. Občutek nadzora se tako sprevrže v občutek nemoči in preobremenjenosti.

Pixabay

Stres, anksioznost in izgorelost

Številne raziskave potrjujejo, da stalna povezanost z internetom in napravami negativno vpliva na duševno zdravje. Med najpogostejše posledice spadajo stres, anksioznost in izgorelost. Občutek, da moramo biti vedno dosegljivi, ustvarja trajen pritisk, ki ga telo prepozna kot stanje stalne ogroženosti. Ko telefon zazvoni ali zavibrira, možgani sprožijo naval adrenalina in kortizola. Kratkoročno to deluje kot poživilo, dolgoročno pa izčrpava, saj telo nikoli ne pride v stanje popolnega počitka.

Problem še poglablja pomanjkanje kakovostnega spanca. Veliko ljudi telefon uporablja tik pred spanjem, vendar nato zaradi modre svetlobe zaslonov težje zaspijo. Nekateri celo ponoči preverjajo obvestila in se odzivajo na sporočila. Tako nikoli ne dosežejo globokih faz spanja, ki so nujne za regeneracijo telesa in možganov. Rezultat so kronična utrujenost, težave s koncentracijo, razdražljivost in povečano tveganje za duševne bolezni.

Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 2020 opozorila, da digitalni stres postaja globalni problem, ki ga bo treba obravnavati na ravni javnega zdravja. Strokovnjaki svarijo, da bodo brez sprememb v načinu dela in prostega časa posledice dolgoročne: vse več izgorelosti, depresije in celo telesnih bolezni, povezanih s kroničnim stresom, kot so srčno-žilne motnje, oslabljen imunski sistem in prebavne težave.

Profimedia

Družbena omrežja in past primerjanja

Stalna povezanost z internetom ni le vprašanje obvestil in elektronske pošte. Družbena omrežja so prostor, kjer ljudje nezavedno primerjajo svoje življenje z drugimi. Občutek, da smo vedno na slabšem, lahko sproži občutke manjvrednosti, tesnobe in depresije. Psihologi ta pojav imenujejo »past primerjanja«. Tudi ko se zavedamo, da je večina objav olepšanih, se težko izognemo misli, da smo v nečem zgrešili. Vse to še povečuje duševno obremenitev in ustvarja začarani krog nezadovoljstva.

Ko se delo nikoli ne konča

Meja med zasebnim in poklicnim življenjem je zaradi digitalne povezanosti vse bolj zabrisana. Pandemija je pospešila delo od doma, kar je prineslo tudi spremembo v razumevanju delovnega časa. Čeprav bi tehnologija lahko omogočila več svobode, se pogosto dogaja ravno obratno – zaposleni so dosegljivi tudi pozno zvečer in ob koncih tedna. Pri nas so sicer lani z novelo Zakona o delovnih razmerjih uvedli pravico do odklopa, ki zaposlenim zagotavlja, da med počitkom, dopustom ali bolniško odsotnostjo niso dolžni odgovarjati na klice in elektronsko pošto delodajalca. Namen te določbe je zaščititi zasebni čas zaposlenih in preprečevati izgorelost, ki je zaradi digitalne preobremenjenosti vse pogostejša.

Otroci in mladostniki – najranljivejša skupina

Posebno poglavje digitalne preobremenjenosti predstavljajo otroci in mladostniki. Ti so odraščali v svetu, kjer je internet nekaj samoumevnega, a prav zato nimajo izgrajenih mehanizmov za obvladovanje stalne povezanosti. Raziskave v Sloveniji kažejo, da osnovnošolci pred ekrani preživijo od štiri do šest ur dnevno, srednješolci pa še bistveno več. Posledice so vidne: motnje spanja, težave s koncentracijo, slabša telesna pripravljenost in duševne stiske. Strokovnjaki zato opozarjajo, da morajo starši otrokom postaviti jasne meje, a hkrati tudi sami pokazati zgled. Če starš med pogovorom ves čas preverja telefon, bo otrok težko razumel, zakaj to ni primerno.

Kako se zaščititi pred digitalnim izčrpavanjem

Čeprav je tehnologija postala neločljiv del naših življenj, lahko z nekaj preprostimi koraki zmanjšamo negativne učinke stalne povezanosti. Strokovnjaki svetujejo, da določimo ure, ko naprave ugasnemo, na primer med obroki ali eno uro pred spanjem. Pomaga tudi izklop obvestil, ki nas stalno motijo, ter določitev jasnih meja med delovnim in prostim časom. Vse bolj priljubljeni so programi digitalnega detoksa, kjer ljudje za nekaj dni ali tednov popolnoma odklopijo telefone in računalnike. Čeprav se zdi marsikomu nepredstavljivo, udeleženci poročajo o boljšem spanju, večji zbranosti in zmanjšanem stresu.

Izziv prihodnosti

Digitalna preobremenjenost ni več nekaj, kar bi lahko ignorirali. Postala je realnost, ki zahteva odgovore, tako na osebni kot na družbeni ravni. Vprašanje prihodnosti bo, kako bomo tehnologijo uporabljali na način, ki nam bo v pomoč, ne pa v breme. To pomeni ne le individualne spremembe navad, temveč tudi sistemske rešitve: zakonodajo, ki bo varovala pravico do odklopa, izobraževanje o digitalni pismenosti in širšo družbeno razpravo o tem, kje so meje med koristjo in zasvojenostjo.

Profimedia