Sašo Švigelj

Vprašanje varnostnih jamstev za Ukrajino v primeru končanja vojne je morda najtrši oreh trenutnih vsaj navideznih mirovnih pogajanj, ki jih vodi ameriški predsednik Donald Trump. Bi varnostna jamstva lahko vključevala tudi zahodne mirovne sile, vojake članic zveze Nato, ki bi patruljirali po Ukrajini? Kaj takega Rusija vseskozi vztrajno zavrača, kljub optimističnim izjavam Trumpa in evropskih voditeljev v tem tednu pa v Kremlju glede na zadnje izjave pri tem vprašanju niso popustili. »Ponovno poudarjamo, kar trdimo že dolgo, da kategorično zavračamo kakršen koli scenarij, ki vključuje prisotnost vojaškega kontingenta iz držav Nata v Ukrajini,« je v ponedeljek dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova. Zadeve se je v četrtek dotaknil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je poudaril, da bi bila vsakršna namestitev evropskih vojaških sil v Ukrajini za Moskvo nesprejemljiva. Evropski voditelji kljub temu v zadnjih dnevih pospešeno pripravljajo predlog varnostnih jamstev, pri čemer je več držav že nakazalo, da bi bile pripravljene v Ukrajino poslati svoje vojake.

Ruske zahteve

Sergej Lavrov: razprave o varnostnih jamstvih brez Rusije so »utopija, pot, ki ne vodi nikamor«

Časnik Bloomberg je denimo poročal, da so se evropski uradniki v torek že konkretno pogovarjali o načrtu, da bi v okviru morebitnega mirovnega sporazuma na ukrajinska tla poslali britanske in francoske sile. Poročal je tudi, da se k napotitvi nagiba približno deset evropskih držav, ki pa jih ni naštel. Številka je bržkone pretirana, gre pa najverjetneje za države iz tako imenovane koalicije voljnih, ki jo vodita francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer. Viri so za časnik pojasnili, da bi bila prva faza predlaganega paketa pomoči osredotočena predvsem na krepitev ukrajinske vojske z urjenjem njihovih vojakov, a tudi z napotitvijo zavezniških sil. Šlo bi za večnacionalno vojsko, ki pa bi bila v prvi vrsti sestavljena iz evropskih vojakov. Francija in Združeno kraljestvo naj bi bili pripravljeni v Ukrajino poslati več sto vojakov, ki pa bi bili nastanjeni stran od prvih bojnih linij. ZDA naj bi na drugi strani nudile predvsem podporo v obliki obveščevalnih podatkov, orožja, ki bi ga seveda plačevala Evropa, in nadzora s pomočjo izvidniških letal.

Slovenije ne bo med temi državami

Eno je jasno, med državami, ki so v Ukrajino pripravljene poslati svoje vojake, vsaj zaenkrat zagotovo ni Slovenije. Kot so za Svet24 navedli v kabinetu predsednika vlade, pogovori o varnostnih jamstvih zaenkrat potekajo v »različnih neformalnih formatih, pri čemer je ključnega pomena, da evropske države aktivno soustvarjajo pogoje za trajen mir in varnost v Ukrajini in s tem tudi v Evropi.« Kar zadeva pripravljenost na napotitev slovenskih vojakov kot del varnostnih jamstev, pa po njihovih pojasnilih to »v tem trenutku ni predvideno in ne potekajo nobeni pogovori, da bi Slovenija v Ukrajino pošiljala slovenske vojake.« Slovenija je sicer s potekom pogovorov redno seznanjena v okviru neformalnih srečanj o miru in varnosti v Ukrajini, so še navedli in poudarili, da ima Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov »še večjo odgovornost, da prispevamo k iskanju rešitev, ki vodijo k trajnemu miru v Evropi.«

Pripravljenost na napotitev doslej javno potrdilo le pet držav

Gonila sila tega načrta sta seveda predsedujoči koaliciji voljnih Francija in Združeno kraljestvo. »Pripravljeni smo poslati britanske vojake v Ukrajino, delno tudi zato, da bi pomirili Ukrajince,« je pred tednom dni za britanski BBC dejal britanski obrambni minister John Healey. Poveljnik britanskih oboroženih sil, admiral Tony Radakin, naj bi to pripravljenost potrdil med obiskom v Washingtonu. Da so v to pripravljeni, je že večkrat potrdil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. »Več držav je pripravljenih sodelovati, od usposabljanja do logistike in prisotnosti na območjih, ki niso vroča, torej ne na frontni črti, ne na spornih ozemljih, ampak da bi imeli prisotnost zavezniških sil ob Ukrajini,« je nedavno dejal po poročanju Euronews.

Varnostna jamstva

To so države, ki bi poslale vojake v Ukrajino, in tiste, ki jih ne mislijo

Kot smo že poročali, so pripravljenost za pošiljanje vojakov izrazile tudi Belgija ter baltski državi Litva in Estonija. Svetovalec litovskega predsednika Dainius Žikevičius je dejal, da bi bila misija lahko podobna nekdanji misiji Nata v Afganistanu. Estonska premierka Kirsten Michal je ta teden prav tako potrdila pripravljenost, a poudarila, da je »pomembno, da se delo na podrobnostih nadaljuje.«

V Latviji glede tega vprašanja zaenkrat ostajajo neodločeni, po poročanju medijev naj bi enako veljalo za Švedsko, kjer naj bi v prvi vrsti pričakovali dodatna pojasnila o naravi misije. Med pomembnimi igralci sta še Italija in Poljska, ki sta to možnost doslej trdno zavračali. »Načrtov za pošiljanje poljske vojske v Ukrajino ni in jih ne bo,« je maja jasno zapisal namestnik poljskega premierja Władysław Kosiniak-Kamysz. Podobno je italijanska premierka Giorgia Meloni marca dejala, da pošiljanje italijanskih vojakov v Ukrajino »ni v načrtu.«

Kako se bo odločila Nemčija?

Ključno vprašanje je, kaj bi storila Nemčija, od koder so doslej prihajali signali, da za kaj takega niso pripravljeni, a je država glede tega precej razdeljena. Nemški zunanji minister Johann Wadephul je v ponedeljek dejal, da ima država omejene zmožnosti za pošiljanje vojakov, a bi namesto tega zagotovila druge pomembne elemente varnostnih jamstev. Je pa na drugi strani nemški kancler Friedrich Merz nakazal, da bi v kaj takega, če bi potekalo v okviru mirovne misije v Ukrajini, morda vendarle bili pripravljeni. Poudaril je sicer, da bi taka odločitev terjala »uskladitev med evropskimi zaveznicami in znotraj lastne koalicije.« Dodal je, da bi moral tako odločitev najverjetneje potrditi tudi nemški parlament, kar pa bi bilo glede na politično klimo v Nemčiji samo po sebi izziv.